Page 239 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 239
Povzetek
jami do bralca in specifično literarno fiktivnostjo. Predvsem razumeva-
nje fiktivnega in imaginarnega pri W. Iserju omogoča vnovični premi-
slek o odnosih med literarno strukturo, recepcijo literature in ideologi-
jo. Literature tako ni mogoče razumeti le kot materialno ideološko pra-
kso. Ideologija, ki je razumljena kot »uporaba pomena za ohranjanje od-
nosov moči«, se po prepričanju Potocca lahko udejanja samo kot ide-
ološka funkcija, ki ne ruši nujno estetskega izkustva, saj ne ustvarja la-
stnih pomenskih svetov. V literarni strukturi najdemo prvine, ki omo-
gočajo močnejšo identifikacijo z zunajtekstualnimi svetovi, to so pred-
vsem identifikacije s pomeni iz družbeno imaginarnega, ki zato lahko
služijo kot sredstvo ideološkega naslavljanja. Nasproti tem, t. i. spoznav-
nim prvinam, Potocco postavlja afektivno-čustvene elemente, ki so te-
melj fiktivnega in imajo v literarnem delu z ideološko funkcijo sekun-
darni značaj. Za strukturo ideološkega dela je torej značilno, da v njem
– v nasprotju s čisto fikcijo, kjer prevladujejo afektivne prvine – pogla-
vitno vlogo prevzamejo spoznavni elementi, ki spodbujajo bralčevo eno-
pomensko identifikacijo z zunajtekstualnimi svetovi; obenem delo z ide-
ološko funkcijo ohranja odnos med označevalci in označenci, kjer ozna-
čevalec enoznačneje napotuje na označence iz družbeno imaginarnega.
Kljub temu, opozarja Potocco, bo udejanjenje ideološke funkcije, ki je
potencialno prisotna v delu, vselej odvisno od družbenih, zunajtekstual-
nih interpretativnih kodov, ki vodijo bralčevo interpretacijo. Ideologija
bo lahko naslavljala le kot družbenozgodovinska silnica, ki jo bo bralec
vselej do neke mere vsiljeval strukturi teksta.
Drugi del knjige uvaja analiza kanadskega utemeljitvenega mita. Ni
se mogoče izogniti tezam o kanadskem kulturnem mitu, ki so jih posta-
vili Northrop Frye, Margaret Atwood in t. i. tematološke študije, ka-
kor tudi ne očitkom na njihov račun. Potocco, izhajajoč iz prepričanja,
da je Fryjevo obravnavo treba razumeti v širšem kontekstu njegovih te-
oretskih študij (zlasti Anatomije kritištva), ki jih vulgarizirajo že kanad-
ske tematološke študije, opozarja, da Fryeve opredelitve kulturnega mita
nimajo namena opredeljevati fiksne identitete; opozarja pa tudi, da Frye
odnos posameznika do grozečega okoliškega prostora, ki ga definira kot
bistvo kanadskega mita, razume kot subjektivni, konstruirani odziv. Po-
tocco zato podaja zgodovinski in sociološki zaris različnih dejavnikov,
ki so sooblikovali kanadski imaginativni odziv, predvsem problematič-
no odvisnost od velikobritanske imperialne ideje, ki je nastajala v na-
sprotju do druge velike sile, Združenih držav Amerike. Med konstitu-
enti kanadskega imaginativnega odziva poleg odnosa do prostora izpo-
stavlja odnos do drugega (predvsem etničnega drugega) ter hierarhično
jami do bralca in specifično literarno fiktivnostjo. Predvsem razumeva-
nje fiktivnega in imaginarnega pri W. Iserju omogoča vnovični premi-
slek o odnosih med literarno strukturo, recepcijo literature in ideologi-
jo. Literature tako ni mogoče razumeti le kot materialno ideološko pra-
kso. Ideologija, ki je razumljena kot »uporaba pomena za ohranjanje od-
nosov moči«, se po prepričanju Potocca lahko udejanja samo kot ide-
ološka funkcija, ki ne ruši nujno estetskega izkustva, saj ne ustvarja la-
stnih pomenskih svetov. V literarni strukturi najdemo prvine, ki omo-
gočajo močnejšo identifikacijo z zunajtekstualnimi svetovi, to so pred-
vsem identifikacije s pomeni iz družbeno imaginarnega, ki zato lahko
služijo kot sredstvo ideološkega naslavljanja. Nasproti tem, t. i. spoznav-
nim prvinam, Potocco postavlja afektivno-čustvene elemente, ki so te-
melj fiktivnega in imajo v literarnem delu z ideološko funkcijo sekun-
darni značaj. Za strukturo ideološkega dela je torej značilno, da v njem
– v nasprotju s čisto fikcijo, kjer prevladujejo afektivne prvine – pogla-
vitno vlogo prevzamejo spoznavni elementi, ki spodbujajo bralčevo eno-
pomensko identifikacijo z zunajtekstualnimi svetovi; obenem delo z ide-
ološko funkcijo ohranja odnos med označevalci in označenci, kjer ozna-
čevalec enoznačneje napotuje na označence iz družbeno imaginarnega.
Kljub temu, opozarja Potocco, bo udejanjenje ideološke funkcije, ki je
potencialno prisotna v delu, vselej odvisno od družbenih, zunajtekstual-
nih interpretativnih kodov, ki vodijo bralčevo interpretacijo. Ideologija
bo lahko naslavljala le kot družbenozgodovinska silnica, ki jo bo bralec
vselej do neke mere vsiljeval strukturi teksta.
Drugi del knjige uvaja analiza kanadskega utemeljitvenega mita. Ni
se mogoče izogniti tezam o kanadskem kulturnem mitu, ki so jih posta-
vili Northrop Frye, Margaret Atwood in t. i. tematološke študije, ka-
kor tudi ne očitkom na njihov račun. Potocco, izhajajoč iz prepričanja,
da je Fryjevo obravnavo treba razumeti v širšem kontekstu njegovih te-
oretskih študij (zlasti Anatomije kritištva), ki jih vulgarizirajo že kanad-
ske tematološke študije, opozarja, da Fryeve opredelitve kulturnega mita
nimajo namena opredeljevati fiksne identitete; opozarja pa tudi, da Frye
odnos posameznika do grozečega okoliškega prostora, ki ga definira kot
bistvo kanadskega mita, razume kot subjektivni, konstruirani odziv. Po-
tocco zato podaja zgodovinski in sociološki zaris različnih dejavnikov,
ki so sooblikovali kanadski imaginativni odziv, predvsem problematič-
no odvisnost od velikobritanske imperialne ideje, ki je nastajala v na-
sprotju do druge velike sile, Združenih držav Amerike. Med konstitu-
enti kanadskega imaginativnega odziva poleg odnosa do prostora izpo-
stavlja odnos do drugega (predvsem etničnega drugega) ter hierarhično
