Page 212 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 212
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
časa in identitete.153 Tako je jasno, da poezija lahko ustvari kakršen koli
občutek o preteklosti samo še kot del osebno prisotne, bolj ali manj raz-
treščene mitologije, ne pa kot del historičnih ali poenotenih »mitskih«
dejstev.154 Prav v tem je mogoče videti tudi bistveno razliko med Newlo-
vom in E. J. Prattom, ki mit opisuje z modernističnimi tehnopoetskimi
sredstvi, njegova polastitev mita v imenu kolektivnega subjekta pa je iz-
razito predmodernistična.
Razkroj vsakršne tudi na videz ideološke predstave o kulturni iden-
titeti ali o skupnem kulturnem mitu je viden že iz sosledja Newloveo-
vih zbirk; tega Douglas Barbour opiše kot tok, ki vodi od osebne in re-
gionalne zgodovine (prerije) preko kanadske in severnoameriške zgodo-
vine, vključno z uničevanjem Indijancev, k svetovni zgodovini, kozmo-
logiji in slednjič k fantastičnemu, nadrealističnemu opisu uma.155 V tem
sosledju obstaja točka, na kateri je možno zaznati bistveni premik v dru-
gačno predstavo o kulturni identiteti in je značilna tudi za celotno an-
gleško kanadsko poezijo v sedemdesetih letih 20. stoletja. To je pesnitev
oz. t. i. »long poem« The Pride (Ponos).156
Ponos
I.
Podoba / pawneejev
v svojih vigvamskih vaseh,
jasna podoba
tetonskih sjujev, divjih
nestanovitnih ljudi kot pravi letopisec,
divjih psov, ljudi
privezanih z usnjenimi jermeni
k mučilnemu kôlu, ki se borijo do smrti,
153 Margaret Atwood, How Do I Get Out of Here: the Poetry of John Newlove, Open Letter 2, št. 4
(1973), 68.
154 Glede narave mitskih dejstev pri Newloveu prim. Susan Wood, Participation in the Past: John
Newlove and ‚The Pride‘, Essays on Canadian Writing, št. 20 (1980), 231.
155 O jasno zaznavnem razvoju Newlovovih zbirk govorita tako Barbour kot Henderson; prim. Doug-
las Barbour, John Newlove, v: Canadian writers and their works: poetry series, ur. Robert Lecker, Jack
David, Ellen Quingley, let. 10 (Downsview, ON: ECW Press, 1992), 298; Henderson, Newlove, 24–
25.
156 Žanrsko bi bila ustreznejša oznaka najbrž cikel pesmi, vendar je Newlove svoje cikle pojmoval
podobno kot v Sloveniji Gregor Strniša, torej kot enovito pesem, razdeljeno na več med seboj tesno
povezanih delov.
časa in identitete.153 Tako je jasno, da poezija lahko ustvari kakršen koli
občutek o preteklosti samo še kot del osebno prisotne, bolj ali manj raz-
treščene mitologije, ne pa kot del historičnih ali poenotenih »mitskih«
dejstev.154 Prav v tem je mogoče videti tudi bistveno razliko med Newlo-
vom in E. J. Prattom, ki mit opisuje z modernističnimi tehnopoetskimi
sredstvi, njegova polastitev mita v imenu kolektivnega subjekta pa je iz-
razito predmodernistična.
Razkroj vsakršne tudi na videz ideološke predstave o kulturni iden-
titeti ali o skupnem kulturnem mitu je viden že iz sosledja Newloveo-
vih zbirk; tega Douglas Barbour opiše kot tok, ki vodi od osebne in re-
gionalne zgodovine (prerije) preko kanadske in severnoameriške zgodo-
vine, vključno z uničevanjem Indijancev, k svetovni zgodovini, kozmo-
logiji in slednjič k fantastičnemu, nadrealističnemu opisu uma.155 V tem
sosledju obstaja točka, na kateri je možno zaznati bistveni premik v dru-
gačno predstavo o kulturni identiteti in je značilna tudi za celotno an-
gleško kanadsko poezijo v sedemdesetih letih 20. stoletja. To je pesnitev
oz. t. i. »long poem« The Pride (Ponos).156
Ponos
I.
Podoba / pawneejev
v svojih vigvamskih vaseh,
jasna podoba
tetonskih sjujev, divjih
nestanovitnih ljudi kot pravi letopisec,
divjih psov, ljudi
privezanih z usnjenimi jermeni
k mučilnemu kôlu, ki se borijo do smrti,
153 Margaret Atwood, How Do I Get Out of Here: the Poetry of John Newlove, Open Letter 2, št. 4
(1973), 68.
154 Glede narave mitskih dejstev pri Newloveu prim. Susan Wood, Participation in the Past: John
Newlove and ‚The Pride‘, Essays on Canadian Writing, št. 20 (1980), 231.
155 O jasno zaznavnem razvoju Newlovovih zbirk govorita tako Barbour kot Henderson; prim. Doug-
las Barbour, John Newlove, v: Canadian writers and their works: poetry series, ur. Robert Lecker, Jack
David, Ellen Quingley, let. 10 (Downsview, ON: ECW Press, 1992), 298; Henderson, Newlove, 24–
25.
156 Žanrsko bi bila ustreznejša oznaka najbrž cikel pesmi, vendar je Newlove svoje cikle pojmoval
podobno kot v Sloveniji Gregor Strniša, torej kot enovito pesem, razdeljeno na več med seboj tesno
povezanih delov.
