Page 209 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 209
Kanadska imaginacija – analiza poezije
But his eyes were jewels of content
Set in circles of peace.
Indijančev obraz je bil miren.
Korakal je z obžalovanjem slutnje,
toda v njegovih očeh so bili dragulji radosti,
ki so počivali v krogih spokojnosti.
The Poems of Duncan Campbell Scott, 24, v. 16–19.
Indijančevega odziva tudi tukaj ni mogoče brati, ne da bi upošteva-
li dejstvo, ki se izkaže v drugi polovici pesmi – da gre za krščansko spo-
kojnost in mir; za udejanjenje načela o vnaprejšnjem oproščanju v imenu
ljubezni do bližnjega. To je razvidno iz poimenovanja morilcev kot »slu-
žabnikov pohlepa«,144 s čimer Scott morilca postavlja v odnos do Indi-
janca, ki ga – po logiki binarne opozicije – lahko dojamemo tako, kot je
izraženo v krščanski teologiji, kot služabnika bližnjega in s tem »služab-
nika Gospoda«.145 Tako je mogoče reči, da na tematski ravni spoznav-
ne prvine vendarle vsiljujejo interpelacijo belčeve krščanske hierarhične
večvrednosti, podobne tisti pri Prattu. Indijanec je sprejemljiv kot Indi-
janec samo, če je asimiliran v evrocentrični krščanski horizont.
Scottov odziv v pesmih o Indijancih je zato izmed vseh, ki sem jih
doslej omenjal, najmanj preprost. Značilnost – ali problem – njegove po-
ezije je še vedno, da ne more sprejeti spoznavne in zlasti emocionalno-
čustvene vrednosti indijanskih mitov in kulture, zato jih lahko upora-
blja samo v nižjem hierarhičnem odnosu do lastne, pretežno krščanske
kulture.146 Po drugi strani je v njegovih pesmih mogoče zaznati pogoste,
čeravno omejene simpatije do staroselcev. S tem se vpisuje v in soobliku-
je angleško različico kanadskega imaginarija, ki zadeva odnos med iz Evro-
pe prineseno in tradicionalno, staroselsko kulturo, skupaj z njim pa tudi
strukturo kanadske kulturne mitologije na sploh. In če ravno sam ni zmo-
žen relativizacije lastne anglokanadske kulture, napoveduje kasnejše pesni-
ke, ki bodo staroselce obravavali v bistveno drugačnem okvirju.
John Newlove: preboj
Čeprav sem o Prattovi poeziji govoril kot o nacionalni epiki in je v
odnosu do konfederacijskih pesnikov pomenila velik premik v smer eks-
144 Scott, The Poems, 24, v. 30.
145 Za uporabo izraza služabnik gl. npr. Sveto pismo Stare in Nove zaveze: slovenski standardni prevod iz iz-
virnih jezikov., druga izd. (Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije, 1997), Mr 10, 45; 1 Pt 4, 10; Flp
2, 6–7 idr.
146 Janice C. Simpson, Healing the Wound: Cultural Compromise in D. C. Scott’s‘ A Scene at Lake
Manitou‘ 18 (1986), http://www.uwo.ca/english/canadianpoetry/cpjrn/vol18/simpson.htm.
But his eyes were jewels of content
Set in circles of peace.
Indijančev obraz je bil miren.
Korakal je z obžalovanjem slutnje,
toda v njegovih očeh so bili dragulji radosti,
ki so počivali v krogih spokojnosti.
The Poems of Duncan Campbell Scott, 24, v. 16–19.
Indijančevega odziva tudi tukaj ni mogoče brati, ne da bi upošteva-
li dejstvo, ki se izkaže v drugi polovici pesmi – da gre za krščansko spo-
kojnost in mir; za udejanjenje načela o vnaprejšnjem oproščanju v imenu
ljubezni do bližnjega. To je razvidno iz poimenovanja morilcev kot »slu-
žabnikov pohlepa«,144 s čimer Scott morilca postavlja v odnos do Indi-
janca, ki ga – po logiki binarne opozicije – lahko dojamemo tako, kot je
izraženo v krščanski teologiji, kot služabnika bližnjega in s tem »služab-
nika Gospoda«.145 Tako je mogoče reči, da na tematski ravni spoznav-
ne prvine vendarle vsiljujejo interpelacijo belčeve krščanske hierarhične
večvrednosti, podobne tisti pri Prattu. Indijanec je sprejemljiv kot Indi-
janec samo, če je asimiliran v evrocentrični krščanski horizont.
Scottov odziv v pesmih o Indijancih je zato izmed vseh, ki sem jih
doslej omenjal, najmanj preprost. Značilnost – ali problem – njegove po-
ezije je še vedno, da ne more sprejeti spoznavne in zlasti emocionalno-
čustvene vrednosti indijanskih mitov in kulture, zato jih lahko upora-
blja samo v nižjem hierarhičnem odnosu do lastne, pretežno krščanske
kulture.146 Po drugi strani je v njegovih pesmih mogoče zaznati pogoste,
čeravno omejene simpatije do staroselcev. S tem se vpisuje v in soobliku-
je angleško različico kanadskega imaginarija, ki zadeva odnos med iz Evro-
pe prineseno in tradicionalno, staroselsko kulturo, skupaj z njim pa tudi
strukturo kanadske kulturne mitologije na sploh. In če ravno sam ni zmo-
žen relativizacije lastne anglokanadske kulture, napoveduje kasnejše pesni-
ke, ki bodo staroselce obravavali v bistveno drugačnem okvirju.
John Newlove: preboj
Čeprav sem o Prattovi poeziji govoril kot o nacionalni epiki in je v
odnosu do konfederacijskih pesnikov pomenila velik premik v smer eks-
144 Scott, The Poems, 24, v. 30.
145 Za uporabo izraza služabnik gl. npr. Sveto pismo Stare in Nove zaveze: slovenski standardni prevod iz iz-
virnih jezikov., druga izd. (Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije, 1997), Mr 10, 45; 1 Pt 4, 10; Flp
2, 6–7 idr.
146 Janice C. Simpson, Healing the Wound: Cultural Compromise in D. C. Scott’s‘ A Scene at Lake
Manitou‘ 18 (1986), http://www.uwo.ca/english/canadianpoetry/cpjrn/vol18/simpson.htm.
