Page 142 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 142
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
pri anglokonformističnem modelu v šolskem kurikulu je bil po mnenju
Harolda Troperja porast imigrantskih skupin, katerih pripadnike naj bi
bilo po kolonialnem modelu hierarhično večvredne navidezne toleran-
ce treba spremeniti v britanske subjekte in asimilirati v imperialno kul-
turo.54 Helen Harper, ki tovrstni model v odnosu do imigrantov deli na
dve fazi – fazo prikrivanja različnosti ter fazo segregacije in getoizacije
sicer pripoznanih razlik –, prehod v enakovrednejšo obravavo imigran-
tov v šolskem sistemu opaža v času po drugi svetovni vojni, pripisuje pa
ga še vedno skrbi za rasno čistost britansko imperialne »kanadskosti«.55
V sistemu je bil, kot vidimo, torej prisoten dvojni kolonizacijski model:
asimilacija kanadske identifikacije v anglokonformistično imperialno
identiteto ter vzporedno z njo segregacijska kolonizacija imigrantov kot
neenakopravnega dela kanadske skupnosti.
V razmerju med podrejenim – če mu smemo tako reči, kolonizira-
nim – slovenskim in imperialnim avstronemškim diskurzom je bil kon-
flikt odkritejši, saj ni potekal, maskiran samo v poučevanje historiograf-
skih in geografskih predmetov, marveč na najbolj nevralgični točki, ob
vprašanju jezika bodisi kot poučevanega bodisi kot učnega jezika šolskih
programov. Že protestantski model je kljub uvedbi osnovnih šol, pod-
krepljenih s slovenskimi tiski, slovenščino omejeval na praktično utili-
tarno zasnovo v elementarnem šolstvu, ki v praksi marsikje niti ni zaži-
velo.56 Terezijanska šolska reforma je temeljila v podobni logiki; ob ome-
jitvi slovenščine kot učnega jezika v prvih dveh razredih trivialk na pri-
pravo za poučevanje nemščine in ob hkratni omejitvi dostopa do gim-
nazij je bila kljub uvedbi t. i. nedeljskih šol, ki so spodbudile razvoj na-
rodne zavesti med duhovščino, upočasnjena širitev slovenske inteligen-
ce.57 Nemščina kot jezik inteligence in višjih slojev je bila po letu 1802
v gimnazijah podprta tudi z avstrijskima, državno privrženost utrjujo-
čima zgodovino in zemljepisom,58 medtem ko je slovenščina zaradi po-
krajinske zaznamovanosti in ob pomanjkanju učbenikov ostala neeno-
54 Troper, Nationalism, 21.
55 Helen Harper, Difference and Diversity in Ontario Schooling, Canadian Journal of Education / Revue
canadienne de l ’ éducation 22, št. 2 (1. april 1997), 193–196.
56 Vlado Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem 1, Od naselitve do 1805 (Ljubljana: Dela-
vska enotnost, 1988), 44–82; prim. Janez Rotar, Skrb Primoža Trubarja za avtonomnost slovenskega
knjižnega jezika v luči pisem apostola Pavla, v: Slovenski knjižni jezik – aktualna vprašanja in zgodovin-
ske izkušnje, ur. Ada Vidovič Muha, Obdobja 20 (Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji je-
zik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2003).
57 Schmidt, Zgodovina šolstva 1, 100–140, 160 isl.; Vlado Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slo-
venskem 2, 1805–1848 (Ljubljana: Delavska enotnost, 1988), 1–45.
58 Schmidt, Zgodovina šolstva 2, 38.
pri anglokonformističnem modelu v šolskem kurikulu je bil po mnenju
Harolda Troperja porast imigrantskih skupin, katerih pripadnike naj bi
bilo po kolonialnem modelu hierarhično večvredne navidezne toleran-
ce treba spremeniti v britanske subjekte in asimilirati v imperialno kul-
turo.54 Helen Harper, ki tovrstni model v odnosu do imigrantov deli na
dve fazi – fazo prikrivanja različnosti ter fazo segregacije in getoizacije
sicer pripoznanih razlik –, prehod v enakovrednejšo obravavo imigran-
tov v šolskem sistemu opaža v času po drugi svetovni vojni, pripisuje pa
ga še vedno skrbi za rasno čistost britansko imperialne »kanadskosti«.55
V sistemu je bil, kot vidimo, torej prisoten dvojni kolonizacijski model:
asimilacija kanadske identifikacije v anglokonformistično imperialno
identiteto ter vzporedno z njo segregacijska kolonizacija imigrantov kot
neenakopravnega dela kanadske skupnosti.
V razmerju med podrejenim – če mu smemo tako reči, kolonizira-
nim – slovenskim in imperialnim avstronemškim diskurzom je bil kon-
flikt odkritejši, saj ni potekal, maskiran samo v poučevanje historiograf-
skih in geografskih predmetov, marveč na najbolj nevralgični točki, ob
vprašanju jezika bodisi kot poučevanega bodisi kot učnega jezika šolskih
programov. Že protestantski model je kljub uvedbi osnovnih šol, pod-
krepljenih s slovenskimi tiski, slovenščino omejeval na praktično utili-
tarno zasnovo v elementarnem šolstvu, ki v praksi marsikje niti ni zaži-
velo.56 Terezijanska šolska reforma je temeljila v podobni logiki; ob ome-
jitvi slovenščine kot učnega jezika v prvih dveh razredih trivialk na pri-
pravo za poučevanje nemščine in ob hkratni omejitvi dostopa do gim-
nazij je bila kljub uvedbi t. i. nedeljskih šol, ki so spodbudile razvoj na-
rodne zavesti med duhovščino, upočasnjena širitev slovenske inteligen-
ce.57 Nemščina kot jezik inteligence in višjih slojev je bila po letu 1802
v gimnazijah podprta tudi z avstrijskima, državno privrženost utrjujo-
čima zgodovino in zemljepisom,58 medtem ko je slovenščina zaradi po-
krajinske zaznamovanosti in ob pomanjkanju učbenikov ostala neeno-
54 Troper, Nationalism, 21.
55 Helen Harper, Difference and Diversity in Ontario Schooling, Canadian Journal of Education / Revue
canadienne de l ’ éducation 22, št. 2 (1. april 1997), 193–196.
56 Vlado Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem 1, Od naselitve do 1805 (Ljubljana: Dela-
vska enotnost, 1988), 44–82; prim. Janez Rotar, Skrb Primoža Trubarja za avtonomnost slovenskega
knjižnega jezika v luči pisem apostola Pavla, v: Slovenski knjižni jezik – aktualna vprašanja in zgodovin-
ske izkušnje, ur. Ada Vidovič Muha, Obdobja 20 (Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji je-
zik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2003).
57 Schmidt, Zgodovina šolstva 1, 100–140, 160 isl.; Vlado Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slo-
venskem 2, 1805–1848 (Ljubljana: Delavska enotnost, 1988), 1–45.
58 Schmidt, Zgodovina šolstva 2, 38.
