Page 139 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 139
Med mitom in institucijami
njo naselila narodno gledališče. Pri tem pa začetek njegovega delovanja
več kot značilno kaže na razpršitev narodovega samoutemeljevanja: po-
dobno kot tržaški Narodni dom tik pred požigom in kot kasneje gleda-
lišče v Mariboru je program pričelo z nedvoumno interpelacijskim bese-
dilom – Levstikovim Tugomerjem. Nasploh se je igralski ansambel spr-
va, pred povezavo z jugoslovanskim igralskim združenjem, zavzemal za
slovensko usmerjeni repertoar, pomenljive pa so bile finančne razmere, v
katerih sta gledališči delovali, saj je bilo kljub izdatnejši produkciji v pri-
merjavi s preostalim jugoslovanskim prostorom zanju iz državnega pro-
računa namenjeno za polovico manj dotacij kot za hrvaška ali srbska gle-
dališča; je pa res, da so bile v osnovi nižje že zahteve ljubljanske upra-
ve.42 Primer gledališča nemara najočitneje kaže, da pritiski na slovenske
kulturne ustanove niso bili več eksplicitni, so pa se pokazali v finančni
podhranjenosti. Še bolj dvoumen, vendar v osnovi ugoden institucional-
ni položaj za narodno interpelacijo je razviden v spremembah v šolstvu,
posebej v razmerju financiranja državnih univerz z očitno zapostavlje-
nostjo ljubljanske.
Prvi poizkus: vloga šolstva
Althusserjanska teorija opozarja, da je šolski sistem eden izmed po-
glavitnih mehanizmov nacionalne interpelacije. Ob primerjavi zgodovi-
ne angleškega kanadskega ter slovenskega šolskega sistema seveda ni mo-
goče zanemariti osnovne razlike – tj. vprašanja učnega jezika –, vendar v
razvoju šolstva v obeh državah oziroma sistemih ni težko najti tudi zna-
čilnih podobnosti, ki jih je možno strniti v sledeče točke: utilitaristična
usmerjenost sistema, povezana s kolonialistično in imperialistično vizijo
dominantnega, kolonialističnega diskurza; ozek krog humanistične eli-
te spričo šibke zastopanosti ali neobstoječih programov v nacionalnem
visokošolskem sistemu; šibka zastopanost nacionalne literature ter bolj
ali manj neobstoječa nacionalna literarna zgodovina na vseh ravneh šo-
lanja in slednjič emancipacija »nacionalnih vsebin« na določeni časov-
ni točki, v slovenskem šolstvu po letu 1918, v kanadskem pa, kot bomo
videli, v šestdesetih letih 20. stoletja.
Upoštevajoč čas poselitve je bil šolski sistem na ozemlju današnje
Kanade organiziran razmeroma zgodaj; celo univerzitetne ustanove be-
ležimo že pred Konfederacijo – leta 1789 je bil ustanovljen Anglikanski
kraljevi kolegij, leta 1821 pa Univerza McGill v frankofonem Montrea-
lu – vendar William H. New opozarja, da v njih zaradi poudarjanja bri-
42 Dolenc, Kulturni boj.
njo naselila narodno gledališče. Pri tem pa začetek njegovega delovanja
več kot značilno kaže na razpršitev narodovega samoutemeljevanja: po-
dobno kot tržaški Narodni dom tik pred požigom in kot kasneje gleda-
lišče v Mariboru je program pričelo z nedvoumno interpelacijskim bese-
dilom – Levstikovim Tugomerjem. Nasploh se je igralski ansambel spr-
va, pred povezavo z jugoslovanskim igralskim združenjem, zavzemal za
slovensko usmerjeni repertoar, pomenljive pa so bile finančne razmere, v
katerih sta gledališči delovali, saj je bilo kljub izdatnejši produkciji v pri-
merjavi s preostalim jugoslovanskim prostorom zanju iz državnega pro-
računa namenjeno za polovico manj dotacij kot za hrvaška ali srbska gle-
dališča; je pa res, da so bile v osnovi nižje že zahteve ljubljanske upra-
ve.42 Primer gledališča nemara najočitneje kaže, da pritiski na slovenske
kulturne ustanove niso bili več eksplicitni, so pa se pokazali v finančni
podhranjenosti. Še bolj dvoumen, vendar v osnovi ugoden institucional-
ni položaj za narodno interpelacijo je razviden v spremembah v šolstvu,
posebej v razmerju financiranja državnih univerz z očitno zapostavlje-
nostjo ljubljanske.
Prvi poizkus: vloga šolstva
Althusserjanska teorija opozarja, da je šolski sistem eden izmed po-
glavitnih mehanizmov nacionalne interpelacije. Ob primerjavi zgodovi-
ne angleškega kanadskega ter slovenskega šolskega sistema seveda ni mo-
goče zanemariti osnovne razlike – tj. vprašanja učnega jezika –, vendar v
razvoju šolstva v obeh državah oziroma sistemih ni težko najti tudi zna-
čilnih podobnosti, ki jih je možno strniti v sledeče točke: utilitaristična
usmerjenost sistema, povezana s kolonialistično in imperialistično vizijo
dominantnega, kolonialističnega diskurza; ozek krog humanistične eli-
te spričo šibke zastopanosti ali neobstoječih programov v nacionalnem
visokošolskem sistemu; šibka zastopanost nacionalne literature ter bolj
ali manj neobstoječa nacionalna literarna zgodovina na vseh ravneh šo-
lanja in slednjič emancipacija »nacionalnih vsebin« na določeni časov-
ni točki, v slovenskem šolstvu po letu 1918, v kanadskem pa, kot bomo
videli, v šestdesetih letih 20. stoletja.
Upoštevajoč čas poselitve je bil šolski sistem na ozemlju današnje
Kanade organiziran razmeroma zgodaj; celo univerzitetne ustanove be-
ležimo že pred Konfederacijo – leta 1789 je bil ustanovljen Anglikanski
kraljevi kolegij, leta 1821 pa Univerza McGill v frankofonem Montrea-
lu – vendar William H. New opozarja, da v njih zaradi poudarjanja bri-
42 Dolenc, Kulturni boj.
