Page 140 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 140
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
tanskih vrednot lahko vidimo predvsem varuhe tradicije.43 Kot so opo-
zarjali sodobniki, so bile slabo povezane s civilno družbo, že eden od
snovateljev kanadske politične združitve Thomas D’Arcy McGee pa jim
je očital podhranjenost humanističnega sektorja, zaradi česar je bil po-
gost očitek, da ne spodbujajo ne literarnega duha ne kanadske kulturne
identitete.44 Vse te izjave je sicer treba razumeti z zadržkom, saj je, deni-
mo, pesništvo Archibalda Lampmana, ki je prav tako kritiziral utilitari-
zem na univerzah,45 gradilo na temeljih nacionalističnega gibanja »Ca-
nada First«, ki se je razvilo med mladimi izobraženci humanisti. James
Douglas je utilitarizem in tradicionalnost kanadskega šolstva povezoval
z drugim že nakazanim dejavnikom:46 da se je šolanje velike večine pre-
bivalstva končalo pri osnovnem ali poklicnem šolstvu, ki je bilo izrazi-
to kolonialistično naravnano. Nastalo je kot protiutež močni francosko-
kanadski prisotnosti v kolonijah, zato so britanske oblasti že od leta 1760
spodbujale šole, ki so bile na eni strani zunaj dometa religioznih oblasti,
na drugi strani pa je šolski koncept izhajal iz prepričanja, da je šolstvo
uspešen dejavnik, kako v mlade vcepiti pravilen način mišljenja in vede-
nja, v povezavi s pričakovanjem, da bo vzgoja pripomogla »k pospeše-
vanju kulturne identifikacije s protestantizmom, angleškim jezikom in
britanskimi navadami«.47 Ko so se snovatelji prvih šolskih programov
kot na dve od treh najpomembnejših vzgojnih stalnic osredotočili na pri-
seljevanje in oblikovanja države, so se namesto z vprašanjem identifikacije
ukvarjali izključno z izvajanjem političnih pravic državljanov, dodatno
pa je na umanjkanje vprašanja identifikacije – kot ugotavlja Marine Le-
land48 – vplival prenos modelov iz Evrope: britanskega koncepta t. i. gra-
matikalnih šol v anglofonem srednješolskem izobraževanju,49 posebno-
43 New, A History of Canadian, 33.
44 Daymond in Monkman, Towards a Canadian literature, 67, 82–83, 133.
45 Archibald Lampman, Essays and Reviews – Two Canadian Poets, Canadian Poetry: An Electro-
nic Resource, Confederation Poets, 20. julij 2005, http://www.canadianpoetry.ca/confederation/Ar-
chiba ld%20La mpma n/essays_rev iews/t wo_ca nadia n_ poets_ a _ lectu re.htm.
46 Daymond in Monkman, Towards a Canadian literature, 100.
47 Chad Gaffield, Education, History of, The Canadian Encyclopedia (Historica-Dominion,
2011), http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=A1AR
TA0002538.
48 Quebec Literature in its American Context, v: The Canadian imagination: dimensions of a literary cultu-
re, ur. David Staines (Cambridge Mass.: Harvard University Press, 1977), 194.
49 Willard Brehaut, Secondary School, The Canadian Encyclopedia (Historica-Dominion, 2011), http://
www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=A1ARTA0007257; prim.
Norman Newton, Classical Canadian Poetry and Public Muse, Canadian Literature, št. 51 (1972),
39–54.
tanskih vrednot lahko vidimo predvsem varuhe tradicije.43 Kot so opo-
zarjali sodobniki, so bile slabo povezane s civilno družbo, že eden od
snovateljev kanadske politične združitve Thomas D’Arcy McGee pa jim
je očital podhranjenost humanističnega sektorja, zaradi česar je bil po-
gost očitek, da ne spodbujajo ne literarnega duha ne kanadske kulturne
identitete.44 Vse te izjave je sicer treba razumeti z zadržkom, saj je, deni-
mo, pesništvo Archibalda Lampmana, ki je prav tako kritiziral utilitari-
zem na univerzah,45 gradilo na temeljih nacionalističnega gibanja »Ca-
nada First«, ki se je razvilo med mladimi izobraženci humanisti. James
Douglas je utilitarizem in tradicionalnost kanadskega šolstva povezoval
z drugim že nakazanim dejavnikom:46 da se je šolanje velike večine pre-
bivalstva končalo pri osnovnem ali poklicnem šolstvu, ki je bilo izrazi-
to kolonialistično naravnano. Nastalo je kot protiutež močni francosko-
kanadski prisotnosti v kolonijah, zato so britanske oblasti že od leta 1760
spodbujale šole, ki so bile na eni strani zunaj dometa religioznih oblasti,
na drugi strani pa je šolski koncept izhajal iz prepričanja, da je šolstvo
uspešen dejavnik, kako v mlade vcepiti pravilen način mišljenja in vede-
nja, v povezavi s pričakovanjem, da bo vzgoja pripomogla »k pospeše-
vanju kulturne identifikacije s protestantizmom, angleškim jezikom in
britanskimi navadami«.47 Ko so se snovatelji prvih šolskih programov
kot na dve od treh najpomembnejših vzgojnih stalnic osredotočili na pri-
seljevanje in oblikovanja države, so se namesto z vprašanjem identifikacije
ukvarjali izključno z izvajanjem političnih pravic državljanov, dodatno
pa je na umanjkanje vprašanja identifikacije – kot ugotavlja Marine Le-
land48 – vplival prenos modelov iz Evrope: britanskega koncepta t. i. gra-
matikalnih šol v anglofonem srednješolskem izobraževanju,49 posebno-
43 New, A History of Canadian, 33.
44 Daymond in Monkman, Towards a Canadian literature, 67, 82–83, 133.
45 Archibald Lampman, Essays and Reviews – Two Canadian Poets, Canadian Poetry: An Electro-
nic Resource, Confederation Poets, 20. julij 2005, http://www.canadianpoetry.ca/confederation/Ar-
chiba ld%20La mpma n/essays_rev iews/t wo_ca nadia n_ poets_ a _ lectu re.htm.
46 Daymond in Monkman, Towards a Canadian literature, 100.
47 Chad Gaffield, Education, History of, The Canadian Encyclopedia (Historica-Dominion,
2011), http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=A1AR
TA0002538.
48 Quebec Literature in its American Context, v: The Canadian imagination: dimensions of a literary cultu-
re, ur. David Staines (Cambridge Mass.: Harvard University Press, 1977), 194.
49 Willard Brehaut, Secondary School, The Canadian Encyclopedia (Historica-Dominion, 2011), http://
www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=A1ARTA0007257; prim.
Norman Newton, Classical Canadian Poetry and Public Muse, Canadian Literature, št. 51 (1972),
39–54.
