Page 147 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 147
Med mitom in institucijami
venski jezik; že naslednje leto pa so slovenski člani radikalizirali stališče
in zahtevali slovenščino kot edini učni jezik v slovenskih šolah.76
Šolstvo in univerza sta se, kot ugotavlja Ervin Dolenc,77 konsolidi-
rala ravno v pravem času, ko je bila oddaljenost od avstrijske monarhije
že dovoljšna, a hkrati pred začetkom centralističnih pritiskov, ki bi vo-
dili v reorganizacijo.
Drugi poizkus: založniški trg
Tako šolstvo nasploh kot posebej univerzo, ki so jo v Ljubljani že ob
ustanavljanju leta 1919 utemeljevali z eksplicitnimi narodno-kulturnimi
argumenti in za katero je mogoče reči, da je bila na slovenskem kultur-
nem trgu še zadnja manjkajoča ustanova z narodnointerpelacijsko funk-
cijo, je treba razumeti tudi v interakciji z drugimi institucijami – po vzo-
ru polisistemske teorije –, kot eno izmed t. i. literarnih ustanov istega li-
terarnega polisistema,78 ki se s svojo kanonizacijsko vlogo dejavno vklju-
čuje v interakcijo z drugimi institucijami, kot sta, na primer, mreža jav-
nih knjižnic ali delovanje založniškega trga. V slovenskem prostoru je
ustanovitev univerze spremljal intenziviran razvoj javne knjižnične mre-
že, saj so se knjižnicam s predvojno tradicijo pridružile knjižnice institu-
tov, seminarjev ter obe fakultetni knjižnici, ljubljanska licejska knjižnica
pa se je z uredbo o obveznem izvodu začela preobražati v zametek Naro-
dne univerzitetne knjižnice.79 Na drugi strani je bila v Kanadi očitnejša
interakcija univerzitetnih središč oziroma njihove vsebinske preobrazbe
v šestdesetih letih 20. stoletja z založniškim trgom.
Splošna značilnost kanadskega založniškega trga pred drugo svetov-
no vojno je bila njegova izrazita nediferenciranost, ki jo najznačilneje ilu-
strira vznikanje in propadanje prvih kanadskih časopisov. Ti so se od
leta 1752 pa vse do Konfederacije kljub številnim poskusom obdržali le
za kratek čas, izhajali po nekaj let in po navadi usahnili zaradi nelikvi-
dnosti in osipa naročnikov; njihova vsebina je bila večinoma posneta po
tujih časopisih, kar je veljalo tudi za literarne priloge, ki so običajno pri-
našale ponatise nekanadskih avtorjev.80 Mary Lu MacDonald opozarja,
da sta šele montrealski reviji The Canadian Magazine and Literary Re-
76 Prunk, Slovenski narodni vzpon, 254; Dimić, Kulturna, 391 isl.
77 Dolenc, Kulturni boj, 39.
78 Za podrobnejši zaris polisistemske teorije prim. npr. Marijan Dović, Sistemske in empirične obravnave
literature (Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004).
79 Dolenc, Kulturni boj, 13, 39.
80 George L. Parker, Literary Journalism Before Confederation, Canadian Literature, 1976; Daymond
in Monkman, Towards a Canadian literature, 4–42; New, A History of Canadian, 34–35.
venski jezik; že naslednje leto pa so slovenski člani radikalizirali stališče
in zahtevali slovenščino kot edini učni jezik v slovenskih šolah.76
Šolstvo in univerza sta se, kot ugotavlja Ervin Dolenc,77 konsolidi-
rala ravno v pravem času, ko je bila oddaljenost od avstrijske monarhije
že dovoljšna, a hkrati pred začetkom centralističnih pritiskov, ki bi vo-
dili v reorganizacijo.
Drugi poizkus: založniški trg
Tako šolstvo nasploh kot posebej univerzo, ki so jo v Ljubljani že ob
ustanavljanju leta 1919 utemeljevali z eksplicitnimi narodno-kulturnimi
argumenti in za katero je mogoče reči, da je bila na slovenskem kultur-
nem trgu še zadnja manjkajoča ustanova z narodnointerpelacijsko funk-
cijo, je treba razumeti tudi v interakciji z drugimi institucijami – po vzo-
ru polisistemske teorije –, kot eno izmed t. i. literarnih ustanov istega li-
terarnega polisistema,78 ki se s svojo kanonizacijsko vlogo dejavno vklju-
čuje v interakcijo z drugimi institucijami, kot sta, na primer, mreža jav-
nih knjižnic ali delovanje založniškega trga. V slovenskem prostoru je
ustanovitev univerze spremljal intenziviran razvoj javne knjižnične mre-
že, saj so se knjižnicam s predvojno tradicijo pridružile knjižnice institu-
tov, seminarjev ter obe fakultetni knjižnici, ljubljanska licejska knjižnica
pa se je z uredbo o obveznem izvodu začela preobražati v zametek Naro-
dne univerzitetne knjižnice.79 Na drugi strani je bila v Kanadi očitnejša
interakcija univerzitetnih središč oziroma njihove vsebinske preobrazbe
v šestdesetih letih 20. stoletja z založniškim trgom.
Splošna značilnost kanadskega založniškega trga pred drugo svetov-
no vojno je bila njegova izrazita nediferenciranost, ki jo najznačilneje ilu-
strira vznikanje in propadanje prvih kanadskih časopisov. Ti so se od
leta 1752 pa vse do Konfederacije kljub številnim poskusom obdržali le
za kratek čas, izhajali po nekaj let in po navadi usahnili zaradi nelikvi-
dnosti in osipa naročnikov; njihova vsebina je bila večinoma posneta po
tujih časopisih, kar je veljalo tudi za literarne priloge, ki so običajno pri-
našale ponatise nekanadskih avtorjev.80 Mary Lu MacDonald opozarja,
da sta šele montrealski reviji The Canadian Magazine and Literary Re-
76 Prunk, Slovenski narodni vzpon, 254; Dimić, Kulturna, 391 isl.
77 Dolenc, Kulturni boj, 39.
78 Za podrobnejši zaris polisistemske teorije prim. npr. Marijan Dović, Sistemske in empirične obravnave
literature (Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004).
79 Dolenc, Kulturni boj, 13, 39.
80 George L. Parker, Literary Journalism Before Confederation, Canadian Literature, 1976; Daymond
in Monkman, Towards a Canadian literature, 4–42; New, A History of Canadian, 34–35.
