Page 135 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 135
Med mitom in institucijami 

novil dve neprofitni združenji za podporo kanadski znanosti (ki sta se,
paradoksalno, financirali z ameriškim denarjem): Canadian Social Scien-
ce Research Council in Humanities Research Council of Canada. Pose-
bej prvo si je neposredno prizadevalo ne le za ustanovitev Masseyjeve
komisije, marveč kasneje tudi za ustanovitev Kanadskega sveta.27 Obe-
nem so bila šele po priporočilu Masseyjeve komisije ustanovljena naro-
dna knjižnica in nacionalni filmski sklad, prišlo pa je tudi do reorganiza-
cije nacionalnega radia ter razločitve njegove javne funkcije od regulacije
radijskih in televizijskih medijev. Opozoriti velja, da je imel nacionalni
radio pomembno vlogo že od pričetka delovanja v tridesetih letih, ko so
ga pojmovali kot enega najpomembnejših branikov pred širjenjem mno-
žičnih programskih vsebin iz Združenih držav Amerike. Zato ne prese-
neča, da je komisija za radijsko in televizijsko oddajanje leta 1957 izhaja-
la iz podobnih izhodišč kot Masseyjevo poročilo in poudarila potrebo po
uspešnem medijskem sistemu, ki bi pomagal ohranjati kanadsko kultur-
no identiteto nasproti vdorom iz Združenih držav.28

Masseyjevo poročilo potrjuje prepričanje v raziskavah kanadske
kulture,29 da je imela umetnost poglavitno vlogo pri razvoju kulturnega
nacionalizma tudi po drugi svetovni vojni, a nemara manj v obliki nepo-
sredne interpelacije, vpete v umetniške prakse, kolikor s tem, da je bilo s
pomočjo kulturne elite mogoče ustvariti mrežo prej neobstoječih ali po-
manjkljivo delujočih ustanov, ki so del nacionalne interpelacije prevzele
nase in razbremenile umetniške diskurze, obenem pa pod okriljem poe-
notenega nacionalnega koda poskrbele za ekonomsko bazo umetniških
praks, ne glede na to, ali je v njih tudi dejansko obstajal nacionalnoin-
terpelacijski dejavnik. Podobno situacijo širjenja institucij in posledične
razbremenitve umetniških diskurzov bi v Sloveniji lahko identificirali
po letu 1918, čeprav so bili zunanji vzroki zanjo drugačni in regulacijske

prevzel spodbujanje in financiranje znanstvenih raziskav, podporo kanadske umetnosti v tujini pa je
prevzelo neposredno Ministrstvo za zunanje zadeve in trgovino (DFAIT).
27 Alan F. J. Artibise, Social Science Federation of Canada, Encyclopedia of Music in Canada (Historica-
Dominion, 2011), http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=
A1ARTA0007528.
28 James Marsh in Jocelyn Harvey, Cultural Policy, The Canadian Encyclopedia (Historica-Domini-
on, 2011), http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=A1AR
TA0002068; Ross Eaman in Sasha Yusufali, Canadian Broadcasting Corporation, The Canadian En-
cyclopedia (Historica-Dominion, 2011), http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?Pg
Nm=TCE&Params=A1ARTA0001266.
29 William H. New, A History of Canadian Literature (London: Macmillan, 1991); Ziraldo, Massey Re-
port; Mirko Jurak, Northrop Frye in Margaret Atwood: Njun odnos do kanadske samobitnosti in
kulture, Zbornik ob sedemdesetletnici Franceta Bernika (1997), 227–240.
   130   131   132   133   134   135   136   137   138   139   140