Page 134 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 134
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
vo, pravi, da bi jih bilo mogoče razumeti kot lobistično skupino z intere-
si in prepričanji, utemeljenimi v liberalni humanistični ideologiji,21 kate-
re vizija je v Kanadi sicer prevladala, ni pa bila splošno sprejeta. V dru-
gem kulturnem centru, Vancouvru, je bilo zaradi bližine Združenih dr-
žav čutiti bistveno manjši odpor zoper tamkajšnje kulturne prakse in v
okviru literature tudi večjo odprtost do literarnih vzorcev sosednje dr-
žave, ki so bili dojeti kot sodobnejši protipol nasproti konzervativnejšim
britanskim.22 Masseyjevo poročilo s poudarjanjem kulturnega trga kot so-
ustvarjalca nacionalne tradicije že v Uvodu nakazuje ideološko zasnovo,23
pa čeprav je dikcija besedila večkrat protislovna. Medtem ko umetno-
sti namenja izpostavljeno vlogo pri nacionalnem poenotenju, ima me-
stoma, ko govori o močni nacionalni književnosti, očitno v mislih ideo-
loško neobremenjeno literaturo.24 Vendar je bil pomen poročila izreden,
ker je kljub kulturnemu elitizmu imelo močan učinek na širšo kanadsko
populacijo in je bilo zato poglavitna spodbuda za spremembe vladne po-
litike do kulturnega trga.25
Predvsem je po priporočilu Masseyjeve komisije leta 1957 nastal t.
i. Canada Council (Kanadski svet), ki je deloval kot vladno svetovalno
telo in ekonomska podpora kakovostnim umetniškim, šolskim in hu-
manističnim znanstvenim praksam in njihovemu predstavljanju v tuji-
ni.26 V priporočilu za njegovo ustanovitev lahko deloma vidimo neposre-
dno posledico Innisovih prizadevanj. Innis je v letih 1940 in 1944 usta-
21 Christiana Ziraldo, The Massey Report, Enacting the Nation, Rivista di Studi Canadesi/Canadian
Studies Review, št. 11 (1998), 94.
22 Kot je razvidno iz zarisa, ki ga podaja Chris Gudgeon v svoji monografiji o pesniku Miltonu Acor-
nu, odnos med ontarijskim in vancouverskim krogom vendarle ni bil samo opozicionalen, marveč
so se kulturne in literarne ideje med njima dovolj pogosto, čeprav na površini manj zaznavno prena-
šale in med seboj oplajale; prim. Christopher Gudgeon, Out of this world : the natural history of Milton
Acorn (Vancouver: Arsenal Pulp Press, 1996).
23 Massey, Report of the Royal Commission on National Development in the Arts, Letters, and Sciences, 4–5;
prim. Ziraldo, Massey Report, 90–101.
24 Massey, Report of the Royal Commission on National Development in the Arts, Letters, and Sciences, 223–225.
Takole je zapisano v točki 4, ki govori o nacionalni literaturi: »Paradoxical as it may seem, it is true to
say that literature cannot be considered as the genuine voice of a nation until this literature is accep-
ted as a credible witness by other nations. Only therefore when literature is related to man‘s universal
experience, when it has enough human appeal and aesthetic value to awaken the interest and arou-
se the admiration of other peoples and when at the same time it can give voice to the special charac-
ter of the people from which it arises--only when it fulfills all these conditions can it properly be cal-
led national.«
25 Ziraldo, Massey Report, 94.
26 Za predvidene naloge tega organa gl. Massey, Report of the Royal Commission on National Development
in the Arts, Letters, and Sciences, 370–378. Kljub eksplicitnemu priporočilu Masseyjeve komisije, naj fi-
nanciranje humanističnih znanosti ostane združeno v enotni krovni organizaciji skupaj s financira-
njem umetnosti, je bil leta 1978 ustanovljen Social sciences and humanities research Council, ki je
vo, pravi, da bi jih bilo mogoče razumeti kot lobistično skupino z intere-
si in prepričanji, utemeljenimi v liberalni humanistični ideologiji,21 kate-
re vizija je v Kanadi sicer prevladala, ni pa bila splošno sprejeta. V dru-
gem kulturnem centru, Vancouvru, je bilo zaradi bližine Združenih dr-
žav čutiti bistveno manjši odpor zoper tamkajšnje kulturne prakse in v
okviru literature tudi večjo odprtost do literarnih vzorcev sosednje dr-
žave, ki so bili dojeti kot sodobnejši protipol nasproti konzervativnejšim
britanskim.22 Masseyjevo poročilo s poudarjanjem kulturnega trga kot so-
ustvarjalca nacionalne tradicije že v Uvodu nakazuje ideološko zasnovo,23
pa čeprav je dikcija besedila večkrat protislovna. Medtem ko umetno-
sti namenja izpostavljeno vlogo pri nacionalnem poenotenju, ima me-
stoma, ko govori o močni nacionalni književnosti, očitno v mislih ideo-
loško neobremenjeno literaturo.24 Vendar je bil pomen poročila izreden,
ker je kljub kulturnemu elitizmu imelo močan učinek na širšo kanadsko
populacijo in je bilo zato poglavitna spodbuda za spremembe vladne po-
litike do kulturnega trga.25
Predvsem je po priporočilu Masseyjeve komisije leta 1957 nastal t.
i. Canada Council (Kanadski svet), ki je deloval kot vladno svetovalno
telo in ekonomska podpora kakovostnim umetniškim, šolskim in hu-
manističnim znanstvenim praksam in njihovemu predstavljanju v tuji-
ni.26 V priporočilu za njegovo ustanovitev lahko deloma vidimo neposre-
dno posledico Innisovih prizadevanj. Innis je v letih 1940 in 1944 usta-
21 Christiana Ziraldo, The Massey Report, Enacting the Nation, Rivista di Studi Canadesi/Canadian
Studies Review, št. 11 (1998), 94.
22 Kot je razvidno iz zarisa, ki ga podaja Chris Gudgeon v svoji monografiji o pesniku Miltonu Acor-
nu, odnos med ontarijskim in vancouverskim krogom vendarle ni bil samo opozicionalen, marveč
so se kulturne in literarne ideje med njima dovolj pogosto, čeprav na površini manj zaznavno prena-
šale in med seboj oplajale; prim. Christopher Gudgeon, Out of this world : the natural history of Milton
Acorn (Vancouver: Arsenal Pulp Press, 1996).
23 Massey, Report of the Royal Commission on National Development in the Arts, Letters, and Sciences, 4–5;
prim. Ziraldo, Massey Report, 90–101.
24 Massey, Report of the Royal Commission on National Development in the Arts, Letters, and Sciences, 223–225.
Takole je zapisano v točki 4, ki govori o nacionalni literaturi: »Paradoxical as it may seem, it is true to
say that literature cannot be considered as the genuine voice of a nation until this literature is accep-
ted as a credible witness by other nations. Only therefore when literature is related to man‘s universal
experience, when it has enough human appeal and aesthetic value to awaken the interest and arou-
se the admiration of other peoples and when at the same time it can give voice to the special charac-
ter of the people from which it arises--only when it fulfills all these conditions can it properly be cal-
led national.«
25 Ziraldo, Massey Report, 94.
26 Za predvidene naloge tega organa gl. Massey, Report of the Royal Commission on National Development
in the Arts, Letters, and Sciences, 370–378. Kljub eksplicitnemu priporočilu Masseyjeve komisije, naj fi-
nanciranje humanističnih znanosti ostane združeno v enotni krovni organizaciji skupaj s financira-
njem umetnosti, je bil leta 1978 ustanovljen Social sciences and humanities research Council, ki je
