Page 125 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 125
Nacionalne težnje literarne zgodovine ...
kacije45 – težko spregledati sled pogosto kritiziranega koncepta kanad-
ske mentalitete kot komunikacijo zavirajočega prostora, ki jo je kot ute-
meljitveni mit opredeljeval Frye.46 Ta sorodnost opozarja vsaj na to, da v
obeh konceptih obstajajo skupne točke in da je zato tudi večkulturno-
sti še mogoče brati kot združujoči znak Kanadčanov, kot enoten »naci-
onalni« kod, čeprav je v njem kriterij enotnosti postala raznolikost, po-
gled na kanadsko identiteto pa pluralen. Tudi V. M. Verhoeven nenaza-
dnje opozarja, da imamo tudi in prav v prostoru raznolikih identitet (še)
opravka s konceptom nacionalne kulture kot bahtinovskega, a vredno-
stno ne nevtralnega polja različnih diskurzov.47
Natanko v tem prekrižanem polju nacionalno usmerjenih in večkul-
turnost poudarjajočih teženj so se znašle tudi primerjalne literarne štu-
dije, ki bi jim večetničnost in še prej bilingvalna strukturiranost kanad-
ske države pravzaprav morali biti izvrstna podlaga za razmah. Vendar so
bile ob dominaciji tematologov in zaradi konzervativnega akademskega
prostora mednarodno usmerjene komparativne, žanrske in literarnope-
riodne raziskave vsaj do osemdesetih let 20. stoletja podcenjene,48 čeprav
lahko hkrati zaznamo dovolj močan prenos nekaterih idej iz nacional-
ne literarne vede v komparativni kontekst.49 Še močnejša je bila prevla-
da ideje o nacionalni kulturi v primerjalnih raziskavah angleško-kanad-
ske, francosko-kanadske in drugih kanadskih literatur. Vsaj presenetljivo
je, da je nastajalo malo primerjalnih raziskav obeh dominantnih litera-
tur, čeprav Milan Dimić opozarja, da bi morala biti prav t. i. »primerjalna
45 Evelyn J. Hinz, Introduction, Mosaic 29, št. 3 (1996), vii–xiii; E.D. Blodgett, Comparative Literature,
Canadian, The Canadian Encyclopedia (Historica-Dominion, 2011), http://www.thecanadianency-
clopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=A1ARTA0001821.
46 Northrop Frye, Conclusion, v: Literary History of Canada: Canadian Literature in English, ur. Carl F.
Klinck, let. 1965 (Toronto: University of Toronto Press, 1965), 829–831.
47 Verhoeven, How Hyphenated, 98, 113.
48 Dimić, Comparative, 69–72; Rajan, Theory and Criticism, 133–135, 153–155.
49 Tak primer lahko vidimo v delu Eve Kushner, pri čemer nimam v mislih le njenih detajlnih formu-
lacij novejšega datuma, npr. ko se obregne ob naivne tematološke študije z izrazom, ki je bil v Kanadi
eksplicitno v rabi kot sodba o tematoloških obravnavah Atwoodove, D. G. Jonesa in Johna Mossa;
gl. Eva Kushner, Is Comparative Literature Ready for the Twenty-First Century?, CLCWeb: Com-
parative Literature and Culture 2, št. 4 (1. december 2000), 3, http://docs.lib.purdue.edu/clcweb/
vol2/iss4/13. Pomembneje je, da se Kushnerjeva izraziteje – in pozitivneje od Linde Hutcheon –
nasloni na tisti segment Fryjevega dela, ki se je gibal na meji med nacionalno literarno vedo in širše
usmerjenimi raziskavami. Fryevo dedinščino je mogoče povezati z njenim razumevanjem mita in
imaginacije v literaturi, v okviru katere Fryja razume širše od večine nacionalnih kanadskih liter-
arnih študij. Gl. npr. Eva Kushner, The living prism: itineraries in comparative literature (Montreal: Mc-
Gill-Queen ’s University Press, 2001). Natančno v tej perspektivi je treba razumeti tudi njen predlog
za prihodnost komparative v debati, ki je sledila Bernheimerjevemu poročilu – da naj primerjalna
književnost prične znova odkrivati simbolno funkcijo, ki jo ima literatura znotraj kulture in v odno-
su do drugih kultur; gl. Kushner, Is Comparative, 17.
kacije45 – težko spregledati sled pogosto kritiziranega koncepta kanad-
ske mentalitete kot komunikacijo zavirajočega prostora, ki jo je kot ute-
meljitveni mit opredeljeval Frye.46 Ta sorodnost opozarja vsaj na to, da v
obeh konceptih obstajajo skupne točke in da je zato tudi večkulturno-
sti še mogoče brati kot združujoči znak Kanadčanov, kot enoten »naci-
onalni« kod, čeprav je v njem kriterij enotnosti postala raznolikost, po-
gled na kanadsko identiteto pa pluralen. Tudi V. M. Verhoeven nenaza-
dnje opozarja, da imamo tudi in prav v prostoru raznolikih identitet (še)
opravka s konceptom nacionalne kulture kot bahtinovskega, a vredno-
stno ne nevtralnega polja različnih diskurzov.47
Natanko v tem prekrižanem polju nacionalno usmerjenih in večkul-
turnost poudarjajočih teženj so se znašle tudi primerjalne literarne štu-
dije, ki bi jim večetničnost in še prej bilingvalna strukturiranost kanad-
ske države pravzaprav morali biti izvrstna podlaga za razmah. Vendar so
bile ob dominaciji tematologov in zaradi konzervativnega akademskega
prostora mednarodno usmerjene komparativne, žanrske in literarnope-
riodne raziskave vsaj do osemdesetih let 20. stoletja podcenjene,48 čeprav
lahko hkrati zaznamo dovolj močan prenos nekaterih idej iz nacional-
ne literarne vede v komparativni kontekst.49 Še močnejša je bila prevla-
da ideje o nacionalni kulturi v primerjalnih raziskavah angleško-kanad-
ske, francosko-kanadske in drugih kanadskih literatur. Vsaj presenetljivo
je, da je nastajalo malo primerjalnih raziskav obeh dominantnih litera-
tur, čeprav Milan Dimić opozarja, da bi morala biti prav t. i. »primerjalna
45 Evelyn J. Hinz, Introduction, Mosaic 29, št. 3 (1996), vii–xiii; E.D. Blodgett, Comparative Literature,
Canadian, The Canadian Encyclopedia (Historica-Dominion, 2011), http://www.thecanadianency-
clopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=A1ARTA0001821.
46 Northrop Frye, Conclusion, v: Literary History of Canada: Canadian Literature in English, ur. Carl F.
Klinck, let. 1965 (Toronto: University of Toronto Press, 1965), 829–831.
47 Verhoeven, How Hyphenated, 98, 113.
48 Dimić, Comparative, 69–72; Rajan, Theory and Criticism, 133–135, 153–155.
49 Tak primer lahko vidimo v delu Eve Kushner, pri čemer nimam v mislih le njenih detajlnih formu-
lacij novejšega datuma, npr. ko se obregne ob naivne tematološke študije z izrazom, ki je bil v Kanadi
eksplicitno v rabi kot sodba o tematoloških obravnavah Atwoodove, D. G. Jonesa in Johna Mossa;
gl. Eva Kushner, Is Comparative Literature Ready for the Twenty-First Century?, CLCWeb: Com-
parative Literature and Culture 2, št. 4 (1. december 2000), 3, http://docs.lib.purdue.edu/clcweb/
vol2/iss4/13. Pomembneje je, da se Kushnerjeva izraziteje – in pozitivneje od Linde Hutcheon –
nasloni na tisti segment Fryjevega dela, ki se je gibal na meji med nacionalno literarno vedo in širše
usmerjenimi raziskavami. Fryevo dedinščino je mogoče povezati z njenim razumevanjem mita in
imaginacije v literaturi, v okviru katere Fryja razume širše od večine nacionalnih kanadskih liter-
arnih študij. Gl. npr. Eva Kushner, The living prism: itineraries in comparative literature (Montreal: Mc-
Gill-Queen ’s University Press, 2001). Natančno v tej perspektivi je treba razumeti tudi njen predlog
za prihodnost komparative v debati, ki je sledila Bernheimerjevemu poročilu – da naj primerjalna
književnost prične znova odkrivati simbolno funkcijo, ki jo ima literatura znotraj kulture in v odno-
su do drugih kultur; gl. Kushner, Is Comparative, 17.
