Page 123 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 123
Nacionalne težnje literarne zgodovine ...
procesu nastajanja.36 Zato so poststrukturalistične prakse sicer spreme-
nile načine obravnave, branja in raziskovanja, niso pa se odpovedale pri-
marni obravnavi korpusa kanadske književnosti in kanadske družbene
situacije, s tem pa so se zapletle v paradoks, saj so kljub spremenjeni me-
todologiji ostale vpete v paradigmo nacionalnokohezivnega horizonta in
ustvarjanju kanona, četudi drsečega in nenehno v razgrajevanju.
Podoben očitek v slovenskem prostoru Juvan namenja Primerjal-
ni literarni zgodovini slovenske literature Janka Kosa in posredno avtor-
skim, »kanonskim« literarnim zgodovinam nasploh, saj naj bi ne glede
na metodo (v Kosovem primeru mešanico duhovnozgodovinske in pri-
merjalne metode) ustvarjale »nacionalno zgodbo« in se sklicevale na
»nacionalne« kontekste ter dejavnike.37 Chilton prav ob poststruktu-
ralističnih praksah pripominja, da je bila njihova afiniteta do neesenci-
alističnih različic konstrukcije identitete in literatur vseeno deloma po-
gojena z zunanjimi, specifično kanadskimi političnimi dejavniki, pri če-
mer omenja ustavno krizo in kvebeški referendum;38 ta dva pa sta bila
neobhodno povezana s problematično vsakdanjo prakso Trudeaujevega
političnega projekta večkulturnosti, ki se je vsaj na videz skladal z razgra-
dnjo fiksne nacionalne identitete, kakršno so želeli konstruirati ali uve-
ljaviti tematologi,39 a je hkrati ustvarjal novo nacionalno kohezivnost.
Že pred dokončno prevlado poststrukturalističnih praks se je ob
koncu sedemdesetih let 20. stoletja težišče literarnih obravnav prema-
knilo z nacionalne k regionalnim identitetam (zaradi močnega regio-
nalizma), a tudi že k posamičnim etničnim identitetam in literaturam.
Premaknjeno zanimanje je bilo posledica etnične renesanse v šestdesetih
in sedemedesetih letih, ta pa posledica ohlapnejše imigracijske politike.40
Obenem kanadska etnična renesansa ni bila v neskladju z dogajanjem v
drugih državah, zlasti v Združenih državah Amerike in deloma v Veliki
Britaniji, kjer je problematika marginaliziranosti etničnih skupin spro-
žila uveljavljanje postkolonialnih in kulturnih študijev.41 V Kanadi je bil
36 Chilton, From Thematic, III.
37 Juvan, Slovenski kulturni, 14.
38 Chilton, From Thematic, III.
39 O tem prim. Francesco Loriggio, Multiculturalism and Literary Criticism: Comparison and Possi-
bilities, Mosaic 29, št. 3 (1996), 195.
40 Glede vpliva imigracijske politike prim. Howard Palmer, Canadian Immigration and Ethnic Histo-
ry in the 1970s and 1980s, International Migration Review 15, št. 3 (1. oktober 1981), 471–501; Loriggio,
Multiculturalism, 195–197; Leo Driedger, Changing Visions in Ethnic Relations, The Canadian Jour-
nal of Sociology / Cahiers canadiens de sociologie 26, št. 3 (1. julij 2001), 429–434, 420–441.
41 Danes že šolski primer razprave, ki zliva obe področji v postkolonialne kulturne študije, je spis Stuarta
Halla Cultural Identity and Diaspora, objavljen v zborniku Identity: community, culture, difference (London:
procesu nastajanja.36 Zato so poststrukturalistične prakse sicer spreme-
nile načine obravnave, branja in raziskovanja, niso pa se odpovedale pri-
marni obravnavi korpusa kanadske književnosti in kanadske družbene
situacije, s tem pa so se zapletle v paradoks, saj so kljub spremenjeni me-
todologiji ostale vpete v paradigmo nacionalnokohezivnega horizonta in
ustvarjanju kanona, četudi drsečega in nenehno v razgrajevanju.
Podoben očitek v slovenskem prostoru Juvan namenja Primerjal-
ni literarni zgodovini slovenske literature Janka Kosa in posredno avtor-
skim, »kanonskim« literarnim zgodovinam nasploh, saj naj bi ne glede
na metodo (v Kosovem primeru mešanico duhovnozgodovinske in pri-
merjalne metode) ustvarjale »nacionalno zgodbo« in se sklicevale na
»nacionalne« kontekste ter dejavnike.37 Chilton prav ob poststruktu-
ralističnih praksah pripominja, da je bila njihova afiniteta do neesenci-
alističnih različic konstrukcije identitete in literatur vseeno deloma po-
gojena z zunanjimi, specifično kanadskimi političnimi dejavniki, pri če-
mer omenja ustavno krizo in kvebeški referendum;38 ta dva pa sta bila
neobhodno povezana s problematično vsakdanjo prakso Trudeaujevega
političnega projekta večkulturnosti, ki se je vsaj na videz skladal z razgra-
dnjo fiksne nacionalne identitete, kakršno so želeli konstruirati ali uve-
ljaviti tematologi,39 a je hkrati ustvarjal novo nacionalno kohezivnost.
Že pred dokončno prevlado poststrukturalističnih praks se je ob
koncu sedemdesetih let 20. stoletja težišče literarnih obravnav prema-
knilo z nacionalne k regionalnim identitetam (zaradi močnega regio-
nalizma), a tudi že k posamičnim etničnim identitetam in literaturam.
Premaknjeno zanimanje je bilo posledica etnične renesanse v šestdesetih
in sedemedesetih letih, ta pa posledica ohlapnejše imigracijske politike.40
Obenem kanadska etnična renesansa ni bila v neskladju z dogajanjem v
drugih državah, zlasti v Združenih državah Amerike in deloma v Veliki
Britaniji, kjer je problematika marginaliziranosti etničnih skupin spro-
žila uveljavljanje postkolonialnih in kulturnih študijev.41 V Kanadi je bil
36 Chilton, From Thematic, III.
37 Juvan, Slovenski kulturni, 14.
38 Chilton, From Thematic, III.
39 O tem prim. Francesco Loriggio, Multiculturalism and Literary Criticism: Comparison and Possi-
bilities, Mosaic 29, št. 3 (1996), 195.
40 Glede vpliva imigracijske politike prim. Howard Palmer, Canadian Immigration and Ethnic Histo-
ry in the 1970s and 1980s, International Migration Review 15, št. 3 (1. oktober 1981), 471–501; Loriggio,
Multiculturalism, 195–197; Leo Driedger, Changing Visions in Ethnic Relations, The Canadian Jour-
nal of Sociology / Cahiers canadiens de sociologie 26, št. 3 (1. julij 2001), 429–434, 420–441.
41 Danes že šolski primer razprave, ki zliva obe področji v postkolonialne kulturne študije, je spis Stuarta
Halla Cultural Identity and Diaspora, objavljen v zborniku Identity: community, culture, difference (London:
