Page 127 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 127
Nacionalne težnje literarne zgodovine ...
ugotavlja, da se posamične »manjšinske« literature neobhodno staplja-
jo z dominantno literaturo in dobivajo svoje (drugačno) mesto v enem
izmed obeh dominantnih kanadskih polisistemov. Kljub svojim meto-
dološkim predpostavkam kanadska empirična literarna veda torej še ohra-
nja osredotočenost na enoten okvir (sistem) in tudi na tisto, kar naj bi
ta okvir povezovalo. Zato ne čudi, da E. D. Blodgett delo »Dimićeve-
ga« Inštituta za primerjalno književnost in kulture, glavnega žarišča sis-
temskih in empiričnih pristopov k literaturi, izpostavi tudi kot enega iz-
med poizkusov, da bi dosegli »desideratum«, h kateremu težijo primer-
jalne študije kanadskih literatur, to pa je »zgodovina kanadskih litera-
tur, tako utemeljitvenih kot tistih z manjšo razširjenostjo«.54 Primer-
jalne študije kanadskih literatur naj bi po njegovem mnenju prispeva-
le k splošnemu dialogu med skupinami/diskurzi v Kanadi; to pa je stali-
šče, ki je, preneseno na mednarodni domet, kajpak enako Tötösyjevemu
stališču o bistvu primerjalne književnosti kot o ukvarjanju z drugim.55
Blodgett je delo Dimićevega Inštituta prištel k »desideratumu«, h
kateremu je nenazadnje želel prispevati sam, izhajajoč iz predpostavke
o razmerju med enovitostjo in različnostjo, po kateri »Kanado še ve-
dno zaznavamo kot nacijo, čeprav v množini«.56 Njegov poizkus kanad-
ske literarne zgodovine Five-Part Invention: A History of Literary Hi-
story in Canada,57 ki velja za eno najvidnejših primerjalnih raziskav ka-
nadskih literatur, s komparativnim pristopom širi meje diskurza, zna-
čilnega za kanadsko nacionalno literarno vedo; po njegovem mnenju je
namreč Kanada paradigmatski primer izkušnje, ki ruši literarno zgodo-
vino kot enovito in enotno narativo, saj je v Kanadi moč govoriti vsaj o
petih različnih ideološko-diskurzivnih pozicijah (anglo-kanadski, fran-
cosko-kanadski, indijanski, inuitski in imigrantski). Na drugi strani pa
tudi Blodgett vendarle ostaja zamejen pretežno v primerjavo književno-
sti, ki jih tako ali drugače opredeljuje kot kanadske literature, zaradi če-
sar se njegove raziskave kljub upoštevanju različnih diskurzov zelo pri-
bližajo klasični nacionalni literarni vedi in tvorbi tistega, kar bi Juvan
opredelil kot »veliko nacionalno zgodbo«.
ejournals.library.ualberta.ca/index.php/crcl/article/view/2917/2311.
54 Blodgett, Comparative.
55 Virk, Primerjalna književnost, 24.
56 Blodgett, Comparative.
57 E. D. Blodgett, Five-part invention: a history of literary history in Canada (Toronto: University of Toron-
to Press, 2003).
ugotavlja, da se posamične »manjšinske« literature neobhodno staplja-
jo z dominantno literaturo in dobivajo svoje (drugačno) mesto v enem
izmed obeh dominantnih kanadskih polisistemov. Kljub svojim meto-
dološkim predpostavkam kanadska empirična literarna veda torej še ohra-
nja osredotočenost na enoten okvir (sistem) in tudi na tisto, kar naj bi
ta okvir povezovalo. Zato ne čudi, da E. D. Blodgett delo »Dimićeve-
ga« Inštituta za primerjalno književnost in kulture, glavnega žarišča sis-
temskih in empiričnih pristopov k literaturi, izpostavi tudi kot enega iz-
med poizkusov, da bi dosegli »desideratum«, h kateremu težijo primer-
jalne študije kanadskih literatur, to pa je »zgodovina kanadskih litera-
tur, tako utemeljitvenih kot tistih z manjšo razširjenostjo«.54 Primer-
jalne študije kanadskih literatur naj bi po njegovem mnenju prispeva-
le k splošnemu dialogu med skupinami/diskurzi v Kanadi; to pa je stali-
šče, ki je, preneseno na mednarodni domet, kajpak enako Tötösyjevemu
stališču o bistvu primerjalne književnosti kot o ukvarjanju z drugim.55
Blodgett je delo Dimićevega Inštituta prištel k »desideratumu«, h
kateremu je nenazadnje želel prispevati sam, izhajajoč iz predpostavke
o razmerju med enovitostjo in različnostjo, po kateri »Kanado še ve-
dno zaznavamo kot nacijo, čeprav v množini«.56 Njegov poizkus kanad-
ske literarne zgodovine Five-Part Invention: A History of Literary Hi-
story in Canada,57 ki velja za eno najvidnejših primerjalnih raziskav ka-
nadskih literatur, s komparativnim pristopom širi meje diskurza, zna-
čilnega za kanadsko nacionalno literarno vedo; po njegovem mnenju je
namreč Kanada paradigmatski primer izkušnje, ki ruši literarno zgodo-
vino kot enovito in enotno narativo, saj je v Kanadi moč govoriti vsaj o
petih različnih ideološko-diskurzivnih pozicijah (anglo-kanadski, fran-
cosko-kanadski, indijanski, inuitski in imigrantski). Na drugi strani pa
tudi Blodgett vendarle ostaja zamejen pretežno v primerjavo književno-
sti, ki jih tako ali drugače opredeljuje kot kanadske literature, zaradi če-
sar se njegove raziskave kljub upoštevanju različnih diskurzov zelo pri-
bližajo klasični nacionalni literarni vedi in tvorbi tistega, kar bi Juvan
opredelil kot »veliko nacionalno zgodbo«.
ejournals.library.ualberta.ca/index.php/crcl/article/view/2917/2311.
54 Blodgett, Comparative.
55 Virk, Primerjalna književnost, 24.
56 Blodgett, Comparative.
57 E. D. Blodgett, Five-part invention: a history of literary history in Canada (Toronto: University of Toron-
to Press, 2003).
