Page 126 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 126
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
kanadska književnost« najbolj cvetoče področje kanadskih komparativ-
nih raziskav.50 E. D. Blodgett delni vzrok takšne situacije vidi v dejstvu,
da primerjalne študije običajno primerjajo književnosti različnih naro-
dov, ne pa literatur znotraj naroda (četudi bilingvalnega), hkrati pa je, kot
je opozarjal Philip Stratford, zaradi političnih napetosti med dominantni-
ma kulturama takšna primerjava v Kanadi vselej morala paziti, da »niti ne
združuje niti ne razdvaja«.51
Drugi problem razkrivajo tiste maloštevilne primerjalne raziska-
ve obeh dominantnih lingvističnih skupin, ki so nastajale po letu 1970.
Najznačilnejši študiji – Second Image Ronalda Sutherlanda in A Poet-
ry of Frontiers Clémenta Moisana52 – metodološko temeljita v primerja-
vi tem v obeh dominantnih literaturah, tej metodološki osnovi pa je sle-
dila večina drugih komparativnih kanadskih študij. Tako sta bili zlasti
Sutherlandova in Moisanova študija zgodaj deležni očitkov, da sta prete-
žno tematološki in da ju je moč uvrstiti v red tistih raziskav, ki v ospredje
postavljajo nacionalno kohezivnost in vztrajajo pri fiksni obravnavi naro-
dne enotnosti, za katero naj bi se že v obravnavi dveh dominantnih litera-
tur skrivala nereflektirana dominacija anglofonske lingvistične skupine
– ob hkratnem spregledovanju vseh drugih etničnih kultur in njihovih
literatur. A vendar celo empirična literarna veda s svojo navezavo na po-
lisistemsko teorijo kaže, da je tudi v Kanadi izstop iz nacionalnega koda
bržkone le idealno predpostavljeno stanje. Polisistemska teorija je po-
kazala svojo uporabnost pri raziskovanju različnih »manjših« literatur
in njihovih stikov z dominantnima literaturama v Kanadi, saj omogoča
obravnavo sistema, kulturnega oziroma družbenega okolja, ne da bi se
bilo pri tem potrebno opredeljevati do hierarhičnih razmerij med lingvi-
stičnimi skupinami. Ob tem je kot okvir mogoče ohranjati obe hipotezi
glede statusa posamičnih etničnih literatur: da gre za šibke, a samostoj-
ne sisteme, ali pa za periferne pojave večjega sistema oziroma več polisis-
temov, če ob enovitem kanadskem sistemu upoštevamo, da so etnične li-
terature priseljencev, četudi šibko, povezane tudi s (poli)sistemi njihovih
matičnih držav.53 Vendar kanadska empirična literarna veda realistično
50 Dimić, Comparative, 71–72.
51 Blodgett, Comparative; Philip Stratford, All the polarities: comparative studies in contemporary Canadian
novels in French and English (Toronto: ECW Press, 1986), 8–9.
52 Gl. Ronald Sutherland, Second image; comparative studies in Quebec Canadian literature (Toronto: New
Press, 1971); Clément Moisan, A Poetry of Frontiers: comparative studies in Quebec/Canadian Literature
(Victoria, BC: Press Porcépic, 1983).
53 Milan V. Dimić, Canadian Literatures of Lesser Diffusion: Observations from a Systemic Stand-
point, Text.Serial.Journal, Canadian Review of Comparative Literature, 5. julij 2008, 567–568, http://
kanadska književnost« najbolj cvetoče področje kanadskih komparativ-
nih raziskav.50 E. D. Blodgett delni vzrok takšne situacije vidi v dejstvu,
da primerjalne študije običajno primerjajo književnosti različnih naro-
dov, ne pa literatur znotraj naroda (četudi bilingvalnega), hkrati pa je, kot
je opozarjal Philip Stratford, zaradi političnih napetosti med dominantni-
ma kulturama takšna primerjava v Kanadi vselej morala paziti, da »niti ne
združuje niti ne razdvaja«.51
Drugi problem razkrivajo tiste maloštevilne primerjalne raziska-
ve obeh dominantnih lingvističnih skupin, ki so nastajale po letu 1970.
Najznačilnejši študiji – Second Image Ronalda Sutherlanda in A Poet-
ry of Frontiers Clémenta Moisana52 – metodološko temeljita v primerja-
vi tem v obeh dominantnih literaturah, tej metodološki osnovi pa je sle-
dila večina drugih komparativnih kanadskih študij. Tako sta bili zlasti
Sutherlandova in Moisanova študija zgodaj deležni očitkov, da sta prete-
žno tematološki in da ju je moč uvrstiti v red tistih raziskav, ki v ospredje
postavljajo nacionalno kohezivnost in vztrajajo pri fiksni obravnavi naro-
dne enotnosti, za katero naj bi se že v obravnavi dveh dominantnih litera-
tur skrivala nereflektirana dominacija anglofonske lingvistične skupine
– ob hkratnem spregledovanju vseh drugih etničnih kultur in njihovih
literatur. A vendar celo empirična literarna veda s svojo navezavo na po-
lisistemsko teorijo kaže, da je tudi v Kanadi izstop iz nacionalnega koda
bržkone le idealno predpostavljeno stanje. Polisistemska teorija je po-
kazala svojo uporabnost pri raziskovanju različnih »manjših« literatur
in njihovih stikov z dominantnima literaturama v Kanadi, saj omogoča
obravnavo sistema, kulturnega oziroma družbenega okolja, ne da bi se
bilo pri tem potrebno opredeljevati do hierarhičnih razmerij med lingvi-
stičnimi skupinami. Ob tem je kot okvir mogoče ohranjati obe hipotezi
glede statusa posamičnih etničnih literatur: da gre za šibke, a samostoj-
ne sisteme, ali pa za periferne pojave večjega sistema oziroma več polisis-
temov, če ob enovitem kanadskem sistemu upoštevamo, da so etnične li-
terature priseljencev, četudi šibko, povezane tudi s (poli)sistemi njihovih
matičnih držav.53 Vendar kanadska empirična literarna veda realistično
50 Dimić, Comparative, 71–72.
51 Blodgett, Comparative; Philip Stratford, All the polarities: comparative studies in contemporary Canadian
novels in French and English (Toronto: ECW Press, 1986), 8–9.
52 Gl. Ronald Sutherland, Second image; comparative studies in Quebec Canadian literature (Toronto: New
Press, 1971); Clément Moisan, A Poetry of Frontiers: comparative studies in Quebec/Canadian Literature
(Victoria, BC: Press Porcépic, 1983).
53 Milan V. Dimić, Canadian Literatures of Lesser Diffusion: Observations from a Systemic Stand-
point, Text.Serial.Journal, Canadian Review of Comparative Literature, 5. julij 2008, 567–568, http://
