Page 128 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 128
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
A če primerjamo kanadsko literarno raziskovanje v šestdesetih letih 20.
stoletja, ki jih je možno označiti za začetek razvoja kanadske literarne
vede, in polje obravnav na prelomu med 20. in 21. stoletjem, je brez dvo-
ma opazno, da se je v primerjavi s tematološkimi študijami spekter lite-
rarnega raziskovanja v sodobni kanadski literarni vedi razširil. Vendar
se v njej kljub izjemam vse do današnjih dni v zmehčani obliki ohranja-
ta dve značilnosti, ki ju je bilo možno opaziti že ob njenih začetkih pri
tematologih. Prva je usmeritev k širšemu kulturnemu kontekstu literar-
nih obravnav, druga pa osredinjenje na korpus »nacionalnih« tekstov
in etničnih skupin, ne glede na uporabljeno metodologijo. Usmeritev h
kulturnemu kontekstu je bila zlasti v zvezi s tematologi kritizirana, a se
je nadaljevala v nekaterih postrukturalističnih praksah in v primerjal-
nih književnih študijah, kjer je postala celo eno osnovnih žarišč razisko-
vanja. Raziskovanje kanadskega korpusa po intervenci poststrukturali-
stov ni več (neposredno) nacionalno ideološko, vendar do neke mere še
sledi težnji po osredotočenju na nacionalno/e literaturo/e in se vklaplja
v potrebo po definiciji razmerja med enovitostjo in raznolikostjo kanad-
skih kultur. Slednje velja zlasti za primerjalne kanadske študije, ki pri-
merjanje literatur in kultur opredeljujejo kot dialog med diskurzi in kot
spoznavanje drugega. Mogoče pa je sklepati, da je bila usmeritev k socio-
loškim pristopom in k metodologiji kulturnih študij v veliki meri pogo-
jena ne le z vprašanjem »nacionalnosti« kanadskih literatur in njihove-
ga kulturnega konteksta, ampak zlasti z vprašanjem razmerja med eno-
vitostjo in raznolikostjo, ki se v zadnjih desetletjih vztrajno zastavlja v te-
oriji in praksi kanadske večkulturnosti.
A če primerjamo kanadsko literarno raziskovanje v šestdesetih letih 20.
stoletja, ki jih je možno označiti za začetek razvoja kanadske literarne
vede, in polje obravnav na prelomu med 20. in 21. stoletjem, je brez dvo-
ma opazno, da se je v primerjavi s tematološkimi študijami spekter lite-
rarnega raziskovanja v sodobni kanadski literarni vedi razširil. Vendar
se v njej kljub izjemam vse do današnjih dni v zmehčani obliki ohranja-
ta dve značilnosti, ki ju je bilo možno opaziti že ob njenih začetkih pri
tematologih. Prva je usmeritev k širšemu kulturnemu kontekstu literar-
nih obravnav, druga pa osredinjenje na korpus »nacionalnih« tekstov
in etničnih skupin, ne glede na uporabljeno metodologijo. Usmeritev h
kulturnemu kontekstu je bila zlasti v zvezi s tematologi kritizirana, a se
je nadaljevala v nekaterih postrukturalističnih praksah in v primerjal-
nih književnih študijah, kjer je postala celo eno osnovnih žarišč razisko-
vanja. Raziskovanje kanadskega korpusa po intervenci poststrukturali-
stov ni več (neposredno) nacionalno ideološko, vendar do neke mere še
sledi težnji po osredotočenju na nacionalno/e literaturo/e in se vklaplja
v potrebo po definiciji razmerja med enovitostjo in raznolikostjo kanad-
skih kultur. Slednje velja zlasti za primerjalne kanadske študije, ki pri-
merjanje literatur in kultur opredeljujejo kot dialog med diskurzi in kot
spoznavanje drugega. Mogoče pa je sklepati, da je bila usmeritev k socio-
loškim pristopom in k metodologiji kulturnih študij v veliki meri pogo-
jena ne le z vprašanjem »nacionalnosti« kanadskih literatur in njihove-
ga kulturnega konteksta, ampak zlasti z vprašanjem razmerja med eno-
vitostjo in raznolikostjo, ki se v zadnjih desetletjih vztrajno zastavlja v te-
oriji in praksi kanadske večkulturnosti.
