Page 129 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 129
mitom
in institucijami
Tezi Dušana Pirjevca in Dimitrija Rupla, da je v odsotnosti po-
litičnega združevanja literatura prevzemala vlogo narodove-
ga samoutemeljevanja,1 v času svojega nastanka nista bili novi. Podob-
no stališče je zagovarjal že Ivan Prijatelj,2 izhajajoč iz Levstikove naci-
onalnoutemeljitvene paradigme,3 posredno pa o nacionalni funkciji li-
terature govori tudi več drugih slovenskih literarnih zgodovinarjev, de-
nimo France Kidrič in Boris Paternu. V vsakem primeru je izvor to-
vrstnih idej treba iskati v delitvi, ki izhaja že iz 19. stoletja, ne glede
na to, v kakšni različici jo privzamemo: kot delitev na staatsnation in
kultursnation,4 ius soli in ius sanguini5 – ali pa, v skladu s predlogoma
Joepa Leersna in Raymonda Bretona,6 kot delitev na centralistični in se-
paratistični oziroma državni in etnični nacionalizem. Kljub nekaterim
1 Dušan Pirjevec, Vprašanje o poeziji, Vprašanje naroda (Maribor: Obzorja, 1978); Dimitrij Rupel, Svobo-
dne besede od Prešerna do Cankarja: sociološka studija o slovenskem leposlovju kot glasniku in pobudniku naci-
onalne osvoboditve (Koper: Založba Lipa, 1976).
2 Ivan Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina (Ljubljana: Državna Založba Sloveni-
je, 1958).
3 Prim. Marko Juvan, ‘Slovenski kulturni sindrom‘ v nacionalni in primerjalni literarni vedi, Slavistična
revija, št. 1 (2008), 12.
4 Friedrich Meinecke, Weltbürgertum und Nationalstaat, let. 1969 (München: R. Oldenbourg Verlag,
1969).
5 Adrian Hastings, The construction of nationhood ethnicity, religion, and nationalism (Cambridge; New
York: Cambridge University Press, 1997), 13; Eric Hobsbawm in Terence Ranger, The invention of
tradition, Canto ed., reprinted. (Cambridge: Cambridge University Press, 2002), 280.
6 Leersen v: Juvan, Slovenski kulturni, 10; Breton v Dale Thomson, Language, Identity, and the Nati-
onalist Impulse: Quebec, Annals of the American Academy of Political and Social Science, št. 538 (1. marec
1995), 81.
in institucijami
Tezi Dušana Pirjevca in Dimitrija Rupla, da je v odsotnosti po-
litičnega združevanja literatura prevzemala vlogo narodove-
ga samoutemeljevanja,1 v času svojega nastanka nista bili novi. Podob-
no stališče je zagovarjal že Ivan Prijatelj,2 izhajajoč iz Levstikove naci-
onalnoutemeljitvene paradigme,3 posredno pa o nacionalni funkciji li-
terature govori tudi več drugih slovenskih literarnih zgodovinarjev, de-
nimo France Kidrič in Boris Paternu. V vsakem primeru je izvor to-
vrstnih idej treba iskati v delitvi, ki izhaja že iz 19. stoletja, ne glede
na to, v kakšni različici jo privzamemo: kot delitev na staatsnation in
kultursnation,4 ius soli in ius sanguini5 – ali pa, v skladu s predlogoma
Joepa Leersna in Raymonda Bretona,6 kot delitev na centralistični in se-
paratistični oziroma državni in etnični nacionalizem. Kljub nekaterim
1 Dušan Pirjevec, Vprašanje o poeziji, Vprašanje naroda (Maribor: Obzorja, 1978); Dimitrij Rupel, Svobo-
dne besede od Prešerna do Cankarja: sociološka studija o slovenskem leposlovju kot glasniku in pobudniku naci-
onalne osvoboditve (Koper: Založba Lipa, 1976).
2 Ivan Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina (Ljubljana: Državna Založba Sloveni-
je, 1958).
3 Prim. Marko Juvan, ‘Slovenski kulturni sindrom‘ v nacionalni in primerjalni literarni vedi, Slavistična
revija, št. 1 (2008), 12.
4 Friedrich Meinecke, Weltbürgertum und Nationalstaat, let. 1969 (München: R. Oldenbourg Verlag,
1969).
5 Adrian Hastings, The construction of nationhood ethnicity, religion, and nationalism (Cambridge; New
York: Cambridge University Press, 1997), 13; Eric Hobsbawm in Terence Ranger, The invention of
tradition, Canto ed., reprinted. (Cambridge: Cambridge University Press, 2002), 280.
6 Leersen v: Juvan, Slovenski kulturni, 10; Breton v Dale Thomson, Language, Identity, and the Nati-
onalist Impulse: Quebec, Annals of the American Academy of Political and Social Science, št. 538 (1. marec
1995), 81.
