Page 99 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 99
argumentacije z jezikom k argumentaciji v jeziku
2. Narava argumentov je skalarna, gradualna oziroma stopnjevita. So ar-
gumenti, ki sicer argumentirajo za isti sklep, vendar šibkeje od nekate-
rih drugih argumentov (»skoraj pripravljena«, »že pripravljena«). Zato
Ducrot skoraj in nekatere druge morfeme (na primer že in še) poimenuje
argumentativne spremenljivke; te se sicer uvrščajo na iste argumentativ-
ne lestvice, a na različna mesta, na primer:
uspeh neuspeh
veliko dela nič dela
malce dela malo dela
S prevlado argumentativnosti nad informativnostjo in izpostavo
skalarne narave argumentov pa so dani tudi že vsi nastavki za prehod v
(za zdaj) zadnjo, krepko teorijo argumentacije v jeziku, katere temeljna
koncepta sta topos in polifonija.2
Toposi (in topične forme)
Prehod v krepko teorijo argumentacije v jeziku pomeni radikalen
prelom s poprejšnjimi teorijami oziroma fazami teorije argumentacije v
jeziku, in sicer ne le konceptualno, temveč tudi terminološko. Ta prelom
je razviden že kar iz obeh temeljnih postavk Ducrotove zadnje faze teo-
rije argumentacije v jeziku:
1. Ko prehajamo od A(rgumenta) k S(klepu), ta prehod temelji na
toposih, splošnih, (neki skupnosti) skupnih in skalarnih strukturah tipa
Bolj ko P, bolj Q
oziroma
Manj ko P, manj Q.
2. Argumentativna vrednost izjav povsem prevlada nad njihovo in-
formativno vrednostjo (informativna vrednost se iz argumentativne vre-
dnosti celo izpeljuje), povsem informativne izjave pa dobijo jezikovno
marginalen status.
Z drugimi besedami bi lahko prehod iz »šibke« v »krepko« verzijo
argumentacije v jeziku opisali takole. V »šibki« fazi argumentacije v je-
ziku argumentacija še temelji na dejstvih, toda pod nadzorom argumen-
tativnih navodil, vezanih na pomen stavka. V »krepki« fazi pa argu-
mentativno informativnega ne nadzoruje več, temveč prevzame njegovo
mesto: informativno postane ne le povsem podrejeno argumentativnemu,
2 Ker smo polifonijo na kratko že predstavili na drugem mestu (v sklepu pogl. »Ilokucijska moč
in njena nemoč« v tem zborniku in v knjigi Od performativa do govornih dejanj, Ljubljana 2009 /
http://193.2.222.157/Sifranti/StaticPage.aspx?id=64/, 158–160), prostor pa nam ne dovoljuje, da
bi to predstavitev razširili, se bomo tokrat omejili na topose, polifonijo pa bomo predstavili v pogl.
»Argumentacija v jeziku«.
2. Narava argumentov je skalarna, gradualna oziroma stopnjevita. So ar-
gumenti, ki sicer argumentirajo za isti sklep, vendar šibkeje od nekate-
rih drugih argumentov (»skoraj pripravljena«, »že pripravljena«). Zato
Ducrot skoraj in nekatere druge morfeme (na primer že in še) poimenuje
argumentativne spremenljivke; te se sicer uvrščajo na iste argumentativ-
ne lestvice, a na različna mesta, na primer:
uspeh neuspeh
veliko dela nič dela
malce dela malo dela
S prevlado argumentativnosti nad informativnostjo in izpostavo
skalarne narave argumentov pa so dani tudi že vsi nastavki za prehod v
(za zdaj) zadnjo, krepko teorijo argumentacije v jeziku, katere temeljna
koncepta sta topos in polifonija.2
Toposi (in topične forme)
Prehod v krepko teorijo argumentacije v jeziku pomeni radikalen
prelom s poprejšnjimi teorijami oziroma fazami teorije argumentacije v
jeziku, in sicer ne le konceptualno, temveč tudi terminološko. Ta prelom
je razviden že kar iz obeh temeljnih postavk Ducrotove zadnje faze teo-
rije argumentacije v jeziku:
1. Ko prehajamo od A(rgumenta) k S(klepu), ta prehod temelji na
toposih, splošnih, (neki skupnosti) skupnih in skalarnih strukturah tipa
Bolj ko P, bolj Q
oziroma
Manj ko P, manj Q.
2. Argumentativna vrednost izjav povsem prevlada nad njihovo in-
formativno vrednostjo (informativna vrednost se iz argumentativne vre-
dnosti celo izpeljuje), povsem informativne izjave pa dobijo jezikovno
marginalen status.
Z drugimi besedami bi lahko prehod iz »šibke« v »krepko« verzijo
argumentacije v jeziku opisali takole. V »šibki« fazi argumentacije v je-
ziku argumentacija še temelji na dejstvih, toda pod nadzorom argumen-
tativnih navodil, vezanih na pomen stavka. V »krepki« fazi pa argu-
mentativno informativnega ne nadzoruje več, temveč prevzame njegovo
mesto: informativno postane ne le povsem podrejeno argumentativnemu,
2 Ker smo polifonijo na kratko že predstavili na drugem mestu (v sklepu pogl. »Ilokucijska moč
in njena nemoč« v tem zborniku in v knjigi Od performativa do govornih dejanj, Ljubljana 2009 /
http://193.2.222.157/Sifranti/StaticPage.aspx?id=64/, 158–160), prostor pa nam ne dovoljuje, da
bi to predstavitev razširili, se bomo tokrat omejili na topose, polifonijo pa bomo predstavili v pogl.
»Argumentacija v jeziku«.
