Page 101 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 101
argumentacije z jezikom k argumentaciji v jeziku
Kaj to pomeni, zakaj pravimo, da izjavi (7) in (8) aplicirata toposa T1
in T2 šibko? Kako naj »šibko« in njegov protipol »močno« sploh defi-
niramo?
Ducrot ju za začetek, nekako hevristično, opredeli takole:
– močno pomeni topos aplicirati tako, da je le malo argumentov, ki
bi bili močnejši od uporabljenega;
– šibko pomeni topos aplicirati tako, da je le malo argumentov, ki bi
bili šibkejši od uporabljenega.
In če si ogledamo naši argumentativni lestvici »uspeha« in »neu-
speha«:
uspeh neuspeh
veliko dela nič dela
malce dela malo dela
vidimo, da je dispozitiv hevristično povsem uporaben: če je namreč le-
stvica le dvostopenjska, potem ima dani topos pač lahko le dve vredno-
sti, močno in šibko.
Toda ali je mogoče dispozitiv močno/šibko definirati tudi strožje
lingvistično?
Vzemimo, da imamo dvodelen argument; prvemu delu argumenta
recimo A, drugemu pa B. Rekli bomo, da v tem primeru veljata tile de-
finiciji:
1. A je močnejši argument kot B, če velja: B, in celo A.
2. B je šibkejši argument kot A, če velja: A, in v najboljšem/najslab-
šem primeru B.
Zdaj pa ti definiciji preverimo na dveh konkretnih primerih:
AB
(10) To je prehlad ali v najslabšem primeru gripa. Bodite brez skrbi.
AB
(11) To je pljučnica ali v najboljšem primeru huda gripa. Pazite se!
Izjava (10) aplicira neki topos, kakršen je
T3 Manj ko smo bolni, manj je vzroka za zaskrbljenost.,
izjava (11) pa neki topos, kakršen je
T4 Bolj ko smo bolni, bolj smo lahko zaskrbljeni.
Argumenta A sta, glede na našo definicijo, močnejša kot argumenta
B, kar pomeni, da če dani sklep sledi iz B, potem mora slediti tudi iz A.
Z drugimi besedami to pomeni, da obe izjavi aplicirata »svoja« toposa
močno, natančneje: glede na argumentativni lestvici, ki ju lahko konstru-
iramo v skladu z našim poznavanjem moči argumentov v obeh izjavah:
Kaj to pomeni, zakaj pravimo, da izjavi (7) in (8) aplicirata toposa T1
in T2 šibko? Kako naj »šibko« in njegov protipol »močno« sploh defi-
niramo?
Ducrot ju za začetek, nekako hevristično, opredeli takole:
– močno pomeni topos aplicirati tako, da je le malo argumentov, ki
bi bili močnejši od uporabljenega;
– šibko pomeni topos aplicirati tako, da je le malo argumentov, ki bi
bili šibkejši od uporabljenega.
In če si ogledamo naši argumentativni lestvici »uspeha« in »neu-
speha«:
uspeh neuspeh
veliko dela nič dela
malce dela malo dela
vidimo, da je dispozitiv hevristično povsem uporaben: če je namreč le-
stvica le dvostopenjska, potem ima dani topos pač lahko le dve vredno-
sti, močno in šibko.
Toda ali je mogoče dispozitiv močno/šibko definirati tudi strožje
lingvistično?
Vzemimo, da imamo dvodelen argument; prvemu delu argumenta
recimo A, drugemu pa B. Rekli bomo, da v tem primeru veljata tile de-
finiciji:
1. A je močnejši argument kot B, če velja: B, in celo A.
2. B je šibkejši argument kot A, če velja: A, in v najboljšem/najslab-
šem primeru B.
Zdaj pa ti definiciji preverimo na dveh konkretnih primerih:
AB
(10) To je prehlad ali v najslabšem primeru gripa. Bodite brez skrbi.
AB
(11) To je pljučnica ali v najboljšem primeru huda gripa. Pazite se!
Izjava (10) aplicira neki topos, kakršen je
T3 Manj ko smo bolni, manj je vzroka za zaskrbljenost.,
izjava (11) pa neki topos, kakršen je
T4 Bolj ko smo bolni, bolj smo lahko zaskrbljeni.
Argumenta A sta, glede na našo definicijo, močnejša kot argumenta
B, kar pomeni, da če dani sklep sledi iz B, potem mora slediti tudi iz A.
Z drugimi besedami to pomeni, da obe izjavi aplicirata »svoja« toposa
močno, natančneje: glede na argumentativni lestvici, ki ju lahko konstru-
iramo v skladu z našim poznavanjem moči argumentov v obeh izjavah:
