Page 103 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 103
od argumentacije z jezikom k argumentaciji v jeziku
Da naša trditev o odločilni vlogi (izbire) argumentativne spremenljiv-
ke ni pretirana, priča prav »preobrazba« primera (11). Kaj se po zame-
njavi spremenljivke zgodi z (11)? Celo »(hudi) gripi«, ki je na argumen-
tativni lestvici niže od pljučnice, s samo svojo prisotnostjo v izjavi, tj. z
argumentativno usmeritvijo, ki je vanj vpisana, podeljuje vrednost moč-
nejšega argumenta in s tem napeljuje k sklepu Pazite se. Argumentativ-
na usmerjenost, vpisana v celo, namreč ne dopušča, da bi bil argument, ki
mu sledi, šibkejši kot oni, ki je pred njim; nasprotno, celo z argumentom,
ki ga uvaja (torej z argumentom, ki sledi argumentativni spremenljivki
celo), le potencira moč predhodnega argumenta.
Če se hočemo torej izogniti aplikaciji nekega toposa T3’ Manj ko
smo bolni, več je vzrokov za zaskrbljenost (ki je sicer morda splošen, ni-
kakor pa ne skupen) in s tem ponovno vzpostaviti argumentativno rav-
novesje, moramo v (11’) vpeljati dodatno argumentativno spremenljiv-
ko, na primer:
(11’’) To je pljučnica, celo le huda gripa. Bodite brez skrbi.
ali celo (!):
(11’’’) To je pljučnica, morda celo le huda gripa. Bodite brez skrbi.
Če le blaži in sprevrača argumentativno usmerjenost celo, pa morda ar-
gumentativno blaži morebitno logično nasprotje med priredno postavljeni-
ma trditvama. Če gre namreč v nekem primeru za pljučnico, potem pač ne
gre za (hudo) gripo, in obratno; če pa obe trditvi »tamponiramo« z morda,
jima s tem odvzamemo status trditev, s tem pa ju postavimo tudi zunaj dvo-
valentnega logičnega sistema, v katerem sta lahko (le) bodisi resnični bodi-
si neresnični.3
3 Ducrot pozna tudi srednje močno oziroma srednje šibko aplikacijo nekega toposa. Omenjam jo
zato, ker prav srednje močna aplikacija nekega toposa izvrstno kaže na prevlado argumentativne-
ga nad informativnim, in zato, ker v tako rekoč čisti obliki izstopita vloga in pomen (funkcija) argu-
mentativnih spremenljivk kot spremenljivk.
Oglejmo si »pivska« primera:
(12) Steklenica je že napol prazna. Treba bo odpreti drugo.
aplicira neki topos, kakršen je
T5 Bolj ko se pije, več pijače je potrebne;
(13) Steklenica je še napol polna. Ne bo še treba odpreti druge.
pa aplicira neki topos, kakršen je
T5 Manj ko se pije, manj pijače je potrebne.
Neka izjava, pravi Ducrot, aplicira neki topos Tx srednje močno, če istočasno dovoljuje tudi aplikacijo to-
posa Ty, ki ga prav tako aplicira srednje močno, kar velja tako za izjavo (12) kot za izjavo (13). Propedevtič-
na lepota »srednje močnih aplikacij« pa je v tem, da pri njih v čisti obliki izstopi razlika med informativ-
nim in argumentativnim (v jeziku): že napol prazna in še napol polna namreč »poročata« o informativno
istem stanju, o nivoju tekočine v steklenici, ki je tako v primeru že napol prazna kot v primeru še napol pol-
na isti, povsem nasprotna pa je njuna argumentativna usmerjenost in s tem sklepa, h katerima napeljuje.
Da naša trditev o odločilni vlogi (izbire) argumentativne spremenljiv-
ke ni pretirana, priča prav »preobrazba« primera (11). Kaj se po zame-
njavi spremenljivke zgodi z (11)? Celo »(hudi) gripi«, ki je na argumen-
tativni lestvici niže od pljučnice, s samo svojo prisotnostjo v izjavi, tj. z
argumentativno usmeritvijo, ki je vanj vpisana, podeljuje vrednost moč-
nejšega argumenta in s tem napeljuje k sklepu Pazite se. Argumentativ-
na usmerjenost, vpisana v celo, namreč ne dopušča, da bi bil argument, ki
mu sledi, šibkejši kot oni, ki je pred njim; nasprotno, celo z argumentom,
ki ga uvaja (torej z argumentom, ki sledi argumentativni spremenljivki
celo), le potencira moč predhodnega argumenta.
Če se hočemo torej izogniti aplikaciji nekega toposa T3’ Manj ko
smo bolni, več je vzrokov za zaskrbljenost (ki je sicer morda splošen, ni-
kakor pa ne skupen) in s tem ponovno vzpostaviti argumentativno rav-
novesje, moramo v (11’) vpeljati dodatno argumentativno spremenljiv-
ko, na primer:
(11’’) To je pljučnica, celo le huda gripa. Bodite brez skrbi.
ali celo (!):
(11’’’) To je pljučnica, morda celo le huda gripa. Bodite brez skrbi.
Če le blaži in sprevrača argumentativno usmerjenost celo, pa morda ar-
gumentativno blaži morebitno logično nasprotje med priredno postavljeni-
ma trditvama. Če gre namreč v nekem primeru za pljučnico, potem pač ne
gre za (hudo) gripo, in obratno; če pa obe trditvi »tamponiramo« z morda,
jima s tem odvzamemo status trditev, s tem pa ju postavimo tudi zunaj dvo-
valentnega logičnega sistema, v katerem sta lahko (le) bodisi resnični bodi-
si neresnični.3
3 Ducrot pozna tudi srednje močno oziroma srednje šibko aplikacijo nekega toposa. Omenjam jo
zato, ker prav srednje močna aplikacija nekega toposa izvrstno kaže na prevlado argumentativne-
ga nad informativnim, in zato, ker v tako rekoč čisti obliki izstopita vloga in pomen (funkcija) argu-
mentativnih spremenljivk kot spremenljivk.
Oglejmo si »pivska« primera:
(12) Steklenica je že napol prazna. Treba bo odpreti drugo.
aplicira neki topos, kakršen je
T5 Bolj ko se pije, več pijače je potrebne;
(13) Steklenica je še napol polna. Ne bo še treba odpreti druge.
pa aplicira neki topos, kakršen je
T5 Manj ko se pije, manj pijače je potrebne.
Neka izjava, pravi Ducrot, aplicira neki topos Tx srednje močno, če istočasno dovoljuje tudi aplikacijo to-
posa Ty, ki ga prav tako aplicira srednje močno, kar velja tako za izjavo (12) kot za izjavo (13). Propedevtič-
na lepota »srednje močnih aplikacij« pa je v tem, da pri njih v čisti obliki izstopi razlika med informativ-
nim in argumentativnim (v jeziku): že napol prazna in še napol polna namreč »poročata« o informativno
istem stanju, o nivoju tekočine v steklenici, ki je tako v primeru že napol prazna kot v primeru še napol pol-
na isti, povsem nasprotna pa je njuna argumentativna usmerjenost in s tem sklepa, h katerima napeljuje.
