Page 100 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 100
Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije
temveč iz njega celo izpeljano. Če je namreč argumentacija (argumenta-
tivna usmerjenost) v jezik že vpisana, potem so izjave, ki realnost le opi-
sujejo ali o njej poročajo, jezikovno povsem nepertinentne: jezik upora-
bljajo le kot medij prenosa. Če pa je argumentacija v jezik (res) že vpisa-
na, ta medij nikakor ne more biti (argumentativno) nevtralen: na pri-
mer argumentativne spremenljivke, ki so leksikalno sicer »prazne«, da-
jejo diskurzu neko povsem določeno smer, ne glede na predstavno oziro-
ma informativno vsebino, ki jo diskurz prenaša.
Tisto, kar res temeljno opredeljuje krepko verzijo argumentacije v je-
ziku, pa je seveda vpeljava toposov.
Kaj pomeni, da je topos a) splošen in b) skupen (koncept skalarnosti
smo vpeljali že na primeru argumentativnih lestvic)?
To, da gre a) za splošno (in obenem zelo abstraktno) shemo oziroma
matrico (na neki način morda celo za pravilo), ki omogoča množico par-
tikularnih sklepov, ki pa niso obvezni oziroma zavezujoči na način silo-
gizma ali logične dedukcije. Topos, natančneje, sklicevanje na topos lah-
ko neki sklep le omogoči, ne pa k temu sklepu obveže. Zato naš sogovo-
rec – s tem pa smo že pri točki b) – sicer lahko priznava veljavnost topo-
sa, ki smo ga pri sklepanju uporabili, pa se z našim sklepom vendarle ne
bo strinjal. Situaciji primernejši se mu bo zdel pač kateri drug topos in na
njem bo utemeljil svoj sklep.
Trditev, da so toposi skupni (neki skupnosti), pomeni le, da neka
skupnost priznava njihovo veljavnost, natančneje, veljavnost in upravi-
čenost sklepov, ki na njih temeljijo, ne pa tudi, da bi vsi pripadniki te sku-
pnosti v enaki situaciji uporabili enak topos! Uporabo nekega toposa ozi-
roma sklep, ki ga ta topos omogoča, je mogoče vedno izpodbijati (nara-
va argumentacije je pač temeljno polemična), vendar le z aplikacijo neke-
ga drugega toposa oziroma z argumentiranjem za sklep, ki ga ta drugi to-
pos podpira.
Če poskušamo teorijo toposov aplicirati na naša primera (7) in (8):
(7) Janez je malo delal. Ne bo mu uspelo (opraviti izpita).
(8) Janez je malce delal. Uspelo mu bo (opraviti izpit).,
potem lahko ugotovimo, da izjava (7) aplicira oziroma se sklicuje na neki
topos, kakršen je
T1 Manj ko delamo, manjši je uspeh.,
in da ta topos aplicira šibko, medtem ko izjava (8), prav tako šibko, apli-
cira neki topos, kakršen je
T2 Več ko delamo, večji je uspeh.
temveč iz njega celo izpeljano. Če je namreč argumentacija (argumenta-
tivna usmerjenost) v jezik že vpisana, potem so izjave, ki realnost le opi-
sujejo ali o njej poročajo, jezikovno povsem nepertinentne: jezik upora-
bljajo le kot medij prenosa. Če pa je argumentacija v jezik (res) že vpisa-
na, ta medij nikakor ne more biti (argumentativno) nevtralen: na pri-
mer argumentativne spremenljivke, ki so leksikalno sicer »prazne«, da-
jejo diskurzu neko povsem določeno smer, ne glede na predstavno oziro-
ma informativno vsebino, ki jo diskurz prenaša.
Tisto, kar res temeljno opredeljuje krepko verzijo argumentacije v je-
ziku, pa je seveda vpeljava toposov.
Kaj pomeni, da je topos a) splošen in b) skupen (koncept skalarnosti
smo vpeljali že na primeru argumentativnih lestvic)?
To, da gre a) za splošno (in obenem zelo abstraktno) shemo oziroma
matrico (na neki način morda celo za pravilo), ki omogoča množico par-
tikularnih sklepov, ki pa niso obvezni oziroma zavezujoči na način silo-
gizma ali logične dedukcije. Topos, natančneje, sklicevanje na topos lah-
ko neki sklep le omogoči, ne pa k temu sklepu obveže. Zato naš sogovo-
rec – s tem pa smo že pri točki b) – sicer lahko priznava veljavnost topo-
sa, ki smo ga pri sklepanju uporabili, pa se z našim sklepom vendarle ne
bo strinjal. Situaciji primernejši se mu bo zdel pač kateri drug topos in na
njem bo utemeljil svoj sklep.
Trditev, da so toposi skupni (neki skupnosti), pomeni le, da neka
skupnost priznava njihovo veljavnost, natančneje, veljavnost in upravi-
čenost sklepov, ki na njih temeljijo, ne pa tudi, da bi vsi pripadniki te sku-
pnosti v enaki situaciji uporabili enak topos! Uporabo nekega toposa ozi-
roma sklep, ki ga ta topos omogoča, je mogoče vedno izpodbijati (nara-
va argumentacije je pač temeljno polemična), vendar le z aplikacijo neke-
ga drugega toposa oziroma z argumentiranjem za sklep, ki ga ta drugi to-
pos podpira.
Če poskušamo teorijo toposov aplicirati na naša primera (7) in (8):
(7) Janez je malo delal. Ne bo mu uspelo (opraviti izpita).
(8) Janez je malce delal. Uspelo mu bo (opraviti izpit).,
potem lahko ugotovimo, da izjava (7) aplicira oziroma se sklicuje na neki
topos, kakršen je
T1 Manj ko delamo, manjši je uspeh.,
in da ta topos aplicira šibko, medtem ko izjava (8), prav tako šibko, apli-
cira neki topos, kakršen je
T2 Več ko delamo, večji je uspeh.
