Page 102 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 102
Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije
zaskrbljenost (+) zaskrbljenost (–)
pljučnica prehlad
gripa gripa
lahko rečemo, da obe izjavi aplicirata »svoja« toposa v smeri argumentativ-
nih lestvic, da torej težita k močnejši aplikaciji toposov.
Zdaj pa zamenjajmo argumentativni spremenljivki: namesto v naj-
boljšem primeru oziroma v najslabšem primeru uporabimo celo, tako da do-
bimo:
(10’) To je prehlad, celo gripa. Pazite se!
(11’) To je pljučnica, celo (huda) gripa. Pazite se!
V skladu z našima definicijama močne in šibke aplikacije toposov
vpeljava nove argumentativne spremenljivke, celo, zamenja (obrne) moč
argumentov (B je zdaj močnejši kot A), s tem pa tudi sámo argumentativ-
no usmeritev! Iz argumenta To je prehlad, celo gripa ne moremo več skle-
pati Bodite brez skrbi, temveč le Pazite se!, kar je tudi povsem v skladu
z argumentativno lestvico zaskrbljenosti (–), na kateri je gripa niže kot
prehlad in s tem (ker je lestvica negativna) bliže vzroku za zaskrbljenost.
Z drugimi besedami in eksplicitneje: z zamenjavo argumentativnih
spremenljivk postane očitno, da je argumentativna lestvica zaskrbljeno-
sti (–) pravzaprav le zrcalna preslikava argumentativne lestvice zaskrblje-
nosti (+), pri čemer zamenja oziroma izgubi svojo usmeritev, nekako ta-
kole:
zaskrbljenost (+)
pljučnica
gripa (huda)
gripa
prehlad
zaskrbljenost (–)
To seveda pomeni, da lahko na isti (razširjeni) argumentativni le-
stvici apliciramo oba toposa, tako T3 kot T4; to, katerega bomo izbrali,
natančneje, katerega nas bo jezik prisilil izbrati, pa je odvisno od upora-
bljene argumentativne spremenljivke. Videli smo namreč, da je zamenja-
va argumentativne spremenljivke v (10) dobljenemu argumentu v (10’)
dala drugačno (argumentativno) usmeritev, kar obenem tudi pomeni, da
(10’) ne aplicira več toposa T3, temveč topos T4.
zaskrbljenost (+) zaskrbljenost (–)
pljučnica prehlad
gripa gripa
lahko rečemo, da obe izjavi aplicirata »svoja« toposa v smeri argumentativ-
nih lestvic, da torej težita k močnejši aplikaciji toposov.
Zdaj pa zamenjajmo argumentativni spremenljivki: namesto v naj-
boljšem primeru oziroma v najslabšem primeru uporabimo celo, tako da do-
bimo:
(10’) To je prehlad, celo gripa. Pazite se!
(11’) To je pljučnica, celo (huda) gripa. Pazite se!
V skladu z našima definicijama močne in šibke aplikacije toposov
vpeljava nove argumentativne spremenljivke, celo, zamenja (obrne) moč
argumentov (B je zdaj močnejši kot A), s tem pa tudi sámo argumentativ-
no usmeritev! Iz argumenta To je prehlad, celo gripa ne moremo več skle-
pati Bodite brez skrbi, temveč le Pazite se!, kar je tudi povsem v skladu
z argumentativno lestvico zaskrbljenosti (–), na kateri je gripa niže kot
prehlad in s tem (ker je lestvica negativna) bliže vzroku za zaskrbljenost.
Z drugimi besedami in eksplicitneje: z zamenjavo argumentativnih
spremenljivk postane očitno, da je argumentativna lestvica zaskrbljeno-
sti (–) pravzaprav le zrcalna preslikava argumentativne lestvice zaskrblje-
nosti (+), pri čemer zamenja oziroma izgubi svojo usmeritev, nekako ta-
kole:
zaskrbljenost (+)
pljučnica
gripa (huda)
gripa
prehlad
zaskrbljenost (–)
To seveda pomeni, da lahko na isti (razširjeni) argumentativni le-
stvici apliciramo oba toposa, tako T3 kot T4; to, katerega bomo izbrali,
natančneje, katerega nas bo jezik prisilil izbrati, pa je odvisno od upora-
bljene argumentativne spremenljivke. Videli smo namreč, da je zamenja-
va argumentativne spremenljivke v (10) dobljenemu argumentu v (10’)
dala drugačno (argumentativno) usmeritev, kar obenem tudi pomeni, da
(10’) ne aplicira več toposa T3, temveč topos T4.
