Page 97 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 97
od argumentacije z jezikom k argumentaciji v jeziku
Prav ta problem je Ducrota napeljal h konstrukciji tretje verzije teorije
argumentacije, ki jo je za nazaj poimenoval »šibka verzija teorije argu-
mentacije v jeziku« (poudaril I. Ž. Ž.).
Argumentativne lestvice
Pomembna distinkcija, ki jo Ducrot uvede na tej stopnji, je razliko-
vanje med stavkom in izjavo na eni ravni ter med pomenom in smislom
na drugi.
Stavek je zanj shematična, abstraktna konstrukcija in s tem stvar jezi-
ka (v saussurovskem smislu), izjava pa vsakokratna realizacija stavka, torej
stvar govora. Z drugimi besedami to pomeni, da je izjava nekaj neponovlji-
vega in vsakokrat novega, da torej ni dveh izjav, ki bi bili enaki, četudi se
nizi izgovorjenih besed zdijo identični: vsaka izjava je proizvod nekega kon-
kretnega, posameznega dejanja izjavljanja in kot taka neponovljiva.
Na par stavek/izjava se veže konceptualni par pomen/smisel: pomen je
semantična vrednost stavka, smisel pa semantična vrednost izjave. Vendar
Ducrot (in v tem je njegova inovacija) pomena (stavka) ne opredeli kot dela
smisla, kot je pogosto v navadi, namreč »smisel = pomen + kontekst«, tem-
več, nasprotno, kot skupek navodil, napotkov oziroma nasvetov, ki naj nam
pomagajo razvozlati smisel izjav, ki so realizacije danega stavka. Stavčni po-
men nas torej usmerja pri pravilni interpretaciji izjave, ki je njegova vsako-
kratna realizacija, zlasti pri iskanju informacij, ki jih moramo, zato da bi
bila interpretacija pravilna, iskati v kontekstu. Kaj to pomeni?
Oglejmo si znova primer (6):
(6) A: Je večerja že nared?
B: Ja, skoraj.
Rekli smo že, da argument Večerja je skoraj nared argumentira v prid
nekega implicitnega sklepa, na primer Treba je pohiteti, za katerega sicer ar-
gumentira tudi argument Večerja je že nared, pri čemer je argument Večer-
ja je že nared sicer močnejši od argumenta Večerja je skoraj nared, oba pa sta
argumentativno enako usmerjena.
Ducrot za interpretacijo izjav stavka /Večerja je skoraj nared/ predlaga
konstrukcijo stavčnega pomena, ki je sestavljen iz a) informativnih (deskrip-
tivnih) navodil in b) argumentativnih navodil. Izjave stavka /Večerja je sko-
raj nared/ lahko potemtakem pravilno interpretiramo le, če se ravnamo po
naslednjih navodilih njegovega (stavčnega) pomena:
informativno navodilo: določiti oziroma dogovoriti se je treba za neko
majhno časovno količino ; izjava je resnič-
na, če večerja še ni pripravljena in če je ča-
Prav ta problem je Ducrota napeljal h konstrukciji tretje verzije teorije
argumentacije, ki jo je za nazaj poimenoval »šibka verzija teorije argu-
mentacije v jeziku« (poudaril I. Ž. Ž.).
Argumentativne lestvice
Pomembna distinkcija, ki jo Ducrot uvede na tej stopnji, je razliko-
vanje med stavkom in izjavo na eni ravni ter med pomenom in smislom
na drugi.
Stavek je zanj shematična, abstraktna konstrukcija in s tem stvar jezi-
ka (v saussurovskem smislu), izjava pa vsakokratna realizacija stavka, torej
stvar govora. Z drugimi besedami to pomeni, da je izjava nekaj neponovlji-
vega in vsakokrat novega, da torej ni dveh izjav, ki bi bili enaki, četudi se
nizi izgovorjenih besed zdijo identični: vsaka izjava je proizvod nekega kon-
kretnega, posameznega dejanja izjavljanja in kot taka neponovljiva.
Na par stavek/izjava se veže konceptualni par pomen/smisel: pomen je
semantična vrednost stavka, smisel pa semantična vrednost izjave. Vendar
Ducrot (in v tem je njegova inovacija) pomena (stavka) ne opredeli kot dela
smisla, kot je pogosto v navadi, namreč »smisel = pomen + kontekst«, tem-
več, nasprotno, kot skupek navodil, napotkov oziroma nasvetov, ki naj nam
pomagajo razvozlati smisel izjav, ki so realizacije danega stavka. Stavčni po-
men nas torej usmerja pri pravilni interpretaciji izjave, ki je njegova vsako-
kratna realizacija, zlasti pri iskanju informacij, ki jih moramo, zato da bi
bila interpretacija pravilna, iskati v kontekstu. Kaj to pomeni?
Oglejmo si znova primer (6):
(6) A: Je večerja že nared?
B: Ja, skoraj.
Rekli smo že, da argument Večerja je skoraj nared argumentira v prid
nekega implicitnega sklepa, na primer Treba je pohiteti, za katerega sicer ar-
gumentira tudi argument Večerja je že nared, pri čemer je argument Večer-
ja je že nared sicer močnejši od argumenta Večerja je skoraj nared, oba pa sta
argumentativno enako usmerjena.
Ducrot za interpretacijo izjav stavka /Večerja je skoraj nared/ predlaga
konstrukcijo stavčnega pomena, ki je sestavljen iz a) informativnih (deskrip-
tivnih) navodil in b) argumentativnih navodil. Izjave stavka /Večerja je sko-
raj nared/ lahko potemtakem pravilno interpretiramo le, če se ravnamo po
naslednjih navodilih njegovega (stavčnega) pomena:
informativno navodilo: določiti oziroma dogovoriti se je treba za neko
majhno časovno količino ; izjava je resnič-
na, če večerja še ni pripravljena in če je ča-
