Page 93 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 93
od argumentacije z jezikom k argumentaciji v jeziku
Rekli smo, da je jezik tisti, ki ne dovoli argumentativnih navezav (3’)
in (4’). Kaj natančno to pomeni?
Argumentirati, dokazati, deducirati
Predvsem to, da argumentirati ne pomeni dokazovati in da argu-
mentacija ne temelji na pravilih logične dedukcije. Mehanizem sklepanja
v primerih (3) in (4) tako ni enak mehanizmu sklepanja v (5):
(5) a. Vsi Slovenci so nacionalisti.
b. Janez je Slovenec.
c. Janez je nacionalist.
Medtem ko gre v (5) za logično podprto sklepanje, za silogizem, v
katerem je sklep c nujna posledica premis a in b, pa sklepa v primerih (3)
in (4) nikakor nista nujna posledica argumentov, ki ju kot sklepa sploh
uvajata. Kdo drug bi izjavo Janez ni prebral vseh Miloševićevih govorov
lahko uporabil kot argument za povsem drug sklep, na primer Janez je
bedak ali Bo že še videl, kaj ga čaka, s tem pa bi argumentiral povsem
drugače oziroma izvršil povsem drugačno argumentativno dejanje ka-
kor govorec oziroma izjavljalec argumentativne navezave (3), vendar ne
bi bil njegov sklep nič manj utemeljen oziroma upravičen. V nasprotju z
(logičnim) dokazovanjem oziroma deduciranjem, ki temelji na poznava-
nju in spoštovanju logičnih zakonov, temelji argumentiranje (le?) na po-
znavanju in presoji sveta, realnosti oziroma konkretne situacije, v kateri
je govorec, zlasti na presoji mesta, ki ga ima v njem (lahko) izjava-argu-
ment, in na presoji (možnih) sklepov, h katerim bi izjava-argument ute-
gnila navajati.
Ena od temeljnih značilnosti argumentiranja je namreč v tem, da
ni linearno in uniformno, temveč, nasprotno, polemično, da je z izjavo-
sklepom (natančneje, z utemeljenostjo argumentativnega odnosa med iz-
javo-argumentom in izjavo-sklepom) mogoče polemizirati, ji ugovarjati,
jo izpodbijati ali pa jo celo nadomestiti z drugo izjavo-sklepom, medtem
ko je v primeru logičnega sklepanja to nemogoče: logično sklepanje je li-
nearno in uniformno, sklepov, ki so rezultat logične dedukcije, pa ni mo-
goče izpodbijati ali jih – (le) na podlagi našega poznavanja in presoje sve-
ta – celo zamenjati z drugimi sklepi, sicer preprosto nimamo več opravi-
ti z logično veljavnim sklepanjem.
Argumentativna usmerjenost
Argumentativni odnos (med izjavo-argumentom in izjavo-sklepom)
je torej povsem drugačen kakor logični odnos (med premisami in skle-
Rekli smo, da je jezik tisti, ki ne dovoli argumentativnih navezav (3’)
in (4’). Kaj natančno to pomeni?
Argumentirati, dokazati, deducirati
Predvsem to, da argumentirati ne pomeni dokazovati in da argu-
mentacija ne temelji na pravilih logične dedukcije. Mehanizem sklepanja
v primerih (3) in (4) tako ni enak mehanizmu sklepanja v (5):
(5) a. Vsi Slovenci so nacionalisti.
b. Janez je Slovenec.
c. Janez je nacionalist.
Medtem ko gre v (5) za logično podprto sklepanje, za silogizem, v
katerem je sklep c nujna posledica premis a in b, pa sklepa v primerih (3)
in (4) nikakor nista nujna posledica argumentov, ki ju kot sklepa sploh
uvajata. Kdo drug bi izjavo Janez ni prebral vseh Miloševićevih govorov
lahko uporabil kot argument za povsem drug sklep, na primer Janez je
bedak ali Bo že še videl, kaj ga čaka, s tem pa bi argumentiral povsem
drugače oziroma izvršil povsem drugačno argumentativno dejanje ka-
kor govorec oziroma izjavljalec argumentativne navezave (3), vendar ne
bi bil njegov sklep nič manj utemeljen oziroma upravičen. V nasprotju z
(logičnim) dokazovanjem oziroma deduciranjem, ki temelji na poznava-
nju in spoštovanju logičnih zakonov, temelji argumentiranje (le?) na po-
znavanju in presoji sveta, realnosti oziroma konkretne situacije, v kateri
je govorec, zlasti na presoji mesta, ki ga ima v njem (lahko) izjava-argu-
ment, in na presoji (možnih) sklepov, h katerim bi izjava-argument ute-
gnila navajati.
Ena od temeljnih značilnosti argumentiranja je namreč v tem, da
ni linearno in uniformno, temveč, nasprotno, polemično, da je z izjavo-
sklepom (natančneje, z utemeljenostjo argumentativnega odnosa med iz-
javo-argumentom in izjavo-sklepom) mogoče polemizirati, ji ugovarjati,
jo izpodbijati ali pa jo celo nadomestiti z drugo izjavo-sklepom, medtem
ko je v primeru logičnega sklepanja to nemogoče: logično sklepanje je li-
nearno in uniformno, sklepov, ki so rezultat logične dedukcije, pa ni mo-
goče izpodbijati ali jih – (le) na podlagi našega poznavanja in presoje sve-
ta – celo zamenjati z drugimi sklepi, sicer preprosto nimamo več opravi-
ti z logično veljavnim sklepanjem.
Argumentativna usmerjenost
Argumentativni odnos (med izjavo-argumentom in izjavo-sklepom)
je torej povsem drugačen kakor logični odnos (med premisami in skle-
