Page 76 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 76
Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije
Vse je torej odvisno od i4, ki 1. prikriva i1 in i2; 2. nadomešča i1 in i2
z nadomestnimi, »lažnimi« intencami. (Tu puščamo odprto subtilno
vprašanje, koliko ni celotna igra intenc že sama konvencionalizirana –
koliko torej ogovorjenec A dejavno ne sodeluje pri tej »prevari«.)
Judovsko šalo lahko zdaj razstavimo v intersubjektivno igro v šti-
rih stopnjah:
A. Raven preproste laži: rečem –p in hočem, da A verjame, da –p.
Opis je tu standarden:
i1 – S hoče, da A verjame, da –p (S namerava A-ja zavesti)
i2 – prepoznava i1
i4 – prepoznava i2
B. A razkrinka zgornji mehanizem oziroma opazi, da se i1 ne ujema
z »dejanskim stanjem«. A torej razkrinka i1 kot intenco zavajanja. Zato
si svoje branje, razumevanje ustrezno priredi; i4 ne razume več tako, ka-
kor je mišljena, pač pa kot inverzno intenco i4 »prepoznati i2 kot abuziv-
no intenco prepoznave i1 kot resnične«.
i1 – S hoče, da A verjame, da –p
i2 – S hoče, da A prepozna i1
i4 – A razkrinka i4 (S hoče, da A prepozna i2) in bere: »prepoznavam
i2 kot abuzivno glede na i1 kot lažno«
Inverzijo branja na ravni i4 lahko prikažemo tudi kot sklepanje na
strani A:
»Ker S hoče, da prepoznam (i4)
njegovo namero, da ko pravi –p, (i2)
hoče, da jaz (A) verjamem, da –p (i1)
– zato berem = ‘prepoznavam’ (i4)
njegovo abuzivno namero, da ko pravi –p, (i2)
hoče, da jaz (A) zmotno verjamem, da –p.« (i1)
C. Govorec S ugotovi, da je A razkrinkal njegovo laž, zato v svojo
strategijo laganja vračuna novo A-jevo branje. S zdaj A-jevi strategiji pa-
rira s tem, da preprosto spremeni propozicionalno vsebino i1: reče, da p,
če hoče, da A verjame, da –p.
i1 – S še vedno hoče, da A verjame, da –p; toda S zdaj ve, da ga je
A razkrinkal kot lažnivca; šele ko je govorec S razkrinkan kot lažnivec,
mora začeti »zares« lagati – namreč tako, da se to vidi v opisu intenc;
ta »prava« laž je v tem, da govori resnico: a resnico govori samo na rav-
ni propozicionalne vsebine, medtem ko na ravni intenc – tj. intersubjek-
tivne strukture, ki naddoloča razumevanje propozicionalne vsebine – za-
res laže.
Vse je torej odvisno od i4, ki 1. prikriva i1 in i2; 2. nadomešča i1 in i2
z nadomestnimi, »lažnimi« intencami. (Tu puščamo odprto subtilno
vprašanje, koliko ni celotna igra intenc že sama konvencionalizirana –
koliko torej ogovorjenec A dejavno ne sodeluje pri tej »prevari«.)
Judovsko šalo lahko zdaj razstavimo v intersubjektivno igro v šti-
rih stopnjah:
A. Raven preproste laži: rečem –p in hočem, da A verjame, da –p.
Opis je tu standarden:
i1 – S hoče, da A verjame, da –p (S namerava A-ja zavesti)
i2 – prepoznava i1
i4 – prepoznava i2
B. A razkrinka zgornji mehanizem oziroma opazi, da se i1 ne ujema
z »dejanskim stanjem«. A torej razkrinka i1 kot intenco zavajanja. Zato
si svoje branje, razumevanje ustrezno priredi; i4 ne razume več tako, ka-
kor je mišljena, pač pa kot inverzno intenco i4 »prepoznati i2 kot abuziv-
no intenco prepoznave i1 kot resnične«.
i1 – S hoče, da A verjame, da –p
i2 – S hoče, da A prepozna i1
i4 – A razkrinka i4 (S hoče, da A prepozna i2) in bere: »prepoznavam
i2 kot abuzivno glede na i1 kot lažno«
Inverzijo branja na ravni i4 lahko prikažemo tudi kot sklepanje na
strani A:
»Ker S hoče, da prepoznam (i4)
njegovo namero, da ko pravi –p, (i2)
hoče, da jaz (A) verjamem, da –p (i1)
– zato berem = ‘prepoznavam’ (i4)
njegovo abuzivno namero, da ko pravi –p, (i2)
hoče, da jaz (A) zmotno verjamem, da –p.« (i1)
C. Govorec S ugotovi, da je A razkrinkal njegovo laž, zato v svojo
strategijo laganja vračuna novo A-jevo branje. S zdaj A-jevi strategiji pa-
rira s tem, da preprosto spremeni propozicionalno vsebino i1: reče, da p,
če hoče, da A verjame, da –p.
i1 – S še vedno hoče, da A verjame, da –p; toda S zdaj ve, da ga je
A razkrinkal kot lažnivca; šele ko je govorec S razkrinkan kot lažnivec,
mora začeti »zares« lagati – namreč tako, da se to vidi v opisu intenc;
ta »prava« laž je v tem, da govori resnico: a resnico govori samo na rav-
ni propozicionalne vsebine, medtem ko na ravni intenc – tj. intersubjek-
tivne strukture, ki naddoloča razumevanje propozicionalne vsebine – za-
res laže.