Page 46 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 46
Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije
Ta pogoj je eden od Searlovih izvirnih prispevkov k teoriji govor-
nih dejanj: obljuba je uspešna oziroma, če naj rečemo z Austinom, po-
srečena, če:
a) P želi, da G stori D, in
b) G verjame, da P želi, da (G) stori D, saj v nasprotnem primeru pač
ne gre (več) za obljubo, temveč za grožnjo. To smo posredno že nakazali
ob izjavi Obljubljam ti, da si me boš zapomnil, ta Searlova hipoteza pa je
bila tudi empirično potrjena.29
5. Niti G-ju niti P-ju ni očitno, da bi G tudi sicer storil D.
Tudi to je Searlov izvirni prispevek k teoriji govornih dejanj in tudi
tega je potrdila omenjena empirična raziskava. Poanta petega pogoja (ki
ne velja le za obljubljanje) pa je v tem, da mora biti (vsako) ilokucijsko de-
janje smiselno: nesmiselno je, da obljubimo, da bomo storili to in to, ko pa
je očitno, da bomo to storili v vsakem primeru, ali če, na primer, to že vse-
skoz počenjamo. Če v taki situaciji, na primer, obljubimo, lahko doseže-
mo prav nasproten učinek, kakor bi ga obljuba morala doseči (gl. pogoj 4).
Prvih pet pogojev Searle imenuje pripravljalni pogoji, pri čemer so
pogoji 1, 2 in 5 splošni (veljajo za sleherno ilokucijsko dejanje), pogoja 3
in 4 pa posebna (veljata le za obljubljanje). Pogoji, ki so za (poslušalčevo)
razumetje ilokucijske moči (govorčeve) izjave zlasti pomembni in zani-
majo nas, pa so tile:
6. G-jeva intenca je storiti D.
Pogoj 6 Searle razčleni v dva podpogoja:
a) če je obljuba iskrena, potem je G-jeva intenca storiti D,
b) če je obljuba iskrena, potem G misli, da je sposoben (tj. da je v nje-
govi moči) storiti D.
7. G-jeva intenca je, da ga bo izjavljanje S zavezalo k izvršitvi D.
To je bistveni pogoj, ki obljubljanje loči od drugih ilokucijskih de-
janj.
8. G-jeva intenca (i-1) je v P ustvariti vednost V, da izjavljanje S šteje,
kot da se je G zavezal k izvršitvi D. G-jeva intenca je to vednost V ustvari-
ti prav s prepoznanjem i-1, tj. svoje (G-jeve) intence, da v P ustvari vednost
V in da bi bila i-1 prepoznana prav zaradi P-jevega poznavanja pomena S.
Govorčeva intenca je torej proizvesti neki ilokucijski učinek prav s
tem, da poslušalec prepozna njegovo intenco proizvesti ta ilokucijski uči-
nek, to prepoznanje pa namerava doseči prav s pomočjo dejstva, da je po-
men izrečenega stavka konvencionalno vezan na ustvarjanje tega učinka.
29 R. W. Gibbs, S. M. Delaney, Pragmatic Factors in Making and Understanding Promises, v: Discour-
se Processes 10 (1987), št. 1.
Ta pogoj je eden od Searlovih izvirnih prispevkov k teoriji govor-
nih dejanj: obljuba je uspešna oziroma, če naj rečemo z Austinom, po-
srečena, če:
a) P želi, da G stori D, in
b) G verjame, da P želi, da (G) stori D, saj v nasprotnem primeru pač
ne gre (več) za obljubo, temveč za grožnjo. To smo posredno že nakazali
ob izjavi Obljubljam ti, da si me boš zapomnil, ta Searlova hipoteza pa je
bila tudi empirično potrjena.29
5. Niti G-ju niti P-ju ni očitno, da bi G tudi sicer storil D.
Tudi to je Searlov izvirni prispevek k teoriji govornih dejanj in tudi
tega je potrdila omenjena empirična raziskava. Poanta petega pogoja (ki
ne velja le za obljubljanje) pa je v tem, da mora biti (vsako) ilokucijsko de-
janje smiselno: nesmiselno je, da obljubimo, da bomo storili to in to, ko pa
je očitno, da bomo to storili v vsakem primeru, ali če, na primer, to že vse-
skoz počenjamo. Če v taki situaciji, na primer, obljubimo, lahko doseže-
mo prav nasproten učinek, kakor bi ga obljuba morala doseči (gl. pogoj 4).
Prvih pet pogojev Searle imenuje pripravljalni pogoji, pri čemer so
pogoji 1, 2 in 5 splošni (veljajo za sleherno ilokucijsko dejanje), pogoja 3
in 4 pa posebna (veljata le za obljubljanje). Pogoji, ki so za (poslušalčevo)
razumetje ilokucijske moči (govorčeve) izjave zlasti pomembni in zani-
majo nas, pa so tile:
6. G-jeva intenca je storiti D.
Pogoj 6 Searle razčleni v dva podpogoja:
a) če je obljuba iskrena, potem je G-jeva intenca storiti D,
b) če je obljuba iskrena, potem G misli, da je sposoben (tj. da je v nje-
govi moči) storiti D.
7. G-jeva intenca je, da ga bo izjavljanje S zavezalo k izvršitvi D.
To je bistveni pogoj, ki obljubljanje loči od drugih ilokucijskih de-
janj.
8. G-jeva intenca (i-1) je v P ustvariti vednost V, da izjavljanje S šteje,
kot da se je G zavezal k izvršitvi D. G-jeva intenca je to vednost V ustvari-
ti prav s prepoznanjem i-1, tj. svoje (G-jeve) intence, da v P ustvari vednost
V in da bi bila i-1 prepoznana prav zaradi P-jevega poznavanja pomena S.
Govorčeva intenca je torej proizvesti neki ilokucijski učinek prav s
tem, da poslušalec prepozna njegovo intenco proizvesti ta ilokucijski uči-
nek, to prepoznanje pa namerava doseči prav s pomočjo dejstva, da je po-
men izrečenega stavka konvencionalno vezan na ustvarjanje tega učinka.
29 R. W. Gibbs, S. M. Delaney, Pragmatic Factors in Making and Understanding Promises, v: Discour-
se Processes 10 (1987), št. 1.
