Page 350 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 350
Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije
ferenčni«, drugi diskurz teorija. V tem je, če smo lahko nekoliko pa-
všalni, razlika med levičarstvom in komunizmom. Levičarski diskurz je
polemičen, duhovit in negativističen; komunistični diskurz je ideološki
vpis teoretske prakse.
Subjektivacija poteka prek označevalca »proletarci«, ki hkrati de-
luje v ideološkem diskurzu (izreka samega) in v teoretskem »referenč-
nem« diskurzu. Kakor pri Rancièrovem primeru tudi tu subjektivaci-
ja poteka v izreku samem (ni odrinjena v alibi vednosti-kompetence do-
mačinskega govorca materinega jezika), zato tudi ta izrek izvršuje inter-
pelacijo s subjektivacijo, se pravi, ne-reproduktivno interpelacijo. Inter-
pelira v ideologijo, ki spodbija vladajočo ideologijo – v ideologijo razre-
dne sestave delavskega razreda in s tem v ideologijo razrednega boja de-
lavskega razreda.
Subjektivirajoči označevalec se resda vpisuje hkrati v (navzoči) ideo-
loški diskurz in v (odsotni) teoretski diskurz – toda (kakor bomo še vi-
deli) v teoretskem diskurzu historičnega materializma ni subjekta. Zato
se mora subjekt interpelacije vzpostaviti zgolj v izreku samem, a tu se
ne more konstituirati kot »instanca« ali kot »člen«, temveč zgolj kot
»usmerjenost na drug diskurz«, zgolj kot funkcija.
Razlika med ideološkim diskurzom, ki se usmerja na drug ideološki
diskurz, in diskurzom, ki se usmerja na teoretski diskurz kot drug dis-
kurz, je potemtakem v tem:
1. v ideološkem diskurzu, katerega »referenčni« diskurz je drug
ideološki diskurz, subjekt kot učinek dvojno vpisanega označevalca de-
luje kot »člen« ali »instanca«;
2. v ideološkem diskurzu, ki si za »referenčni« diskurz jemlje teori-
jo, subjekt ne deluje kot instanca ali člen, temveč le kot funkcija (»usmer-
jenosti na drug diskurz«).
Ker v teoretskem diskurzu historičnega materializma ni subjekta,
ki bi lahko deloval kot Subjekt ideologije, se v tem izreku, tako kakor
pri Rancièrovem primeru, subjekt ideologije vzpostavi v izreku samem.
Vseeno pa je med Rancièrovim primerom in tukajšnjim izrekom bistve-
na razlika: tam se subjekt vzpostavi v postopku parodije, tu pa kot pra-
zna funkcija.
Ideologija in teorija
Četudi ostajamo na opisni ravni in še ne moremo izdelati natančne
analize, lahko na tej stopnji ugotovimo, da je ne-reproduktivnim ideo-
loškim izrekom, ki se nanašajo na teoretski postopek (kakor izrek iz Ko-
ferenčni«, drugi diskurz teorija. V tem je, če smo lahko nekoliko pa-
všalni, razlika med levičarstvom in komunizmom. Levičarski diskurz je
polemičen, duhovit in negativističen; komunistični diskurz je ideološki
vpis teoretske prakse.
Subjektivacija poteka prek označevalca »proletarci«, ki hkrati de-
luje v ideološkem diskurzu (izreka samega) in v teoretskem »referenč-
nem« diskurzu. Kakor pri Rancièrovem primeru tudi tu subjektivaci-
ja poteka v izreku samem (ni odrinjena v alibi vednosti-kompetence do-
mačinskega govorca materinega jezika), zato tudi ta izrek izvršuje inter-
pelacijo s subjektivacijo, se pravi, ne-reproduktivno interpelacijo. Inter-
pelira v ideologijo, ki spodbija vladajočo ideologijo – v ideologijo razre-
dne sestave delavskega razreda in s tem v ideologijo razrednega boja de-
lavskega razreda.
Subjektivirajoči označevalec se resda vpisuje hkrati v (navzoči) ideo-
loški diskurz in v (odsotni) teoretski diskurz – toda (kakor bomo še vi-
deli) v teoretskem diskurzu historičnega materializma ni subjekta. Zato
se mora subjekt interpelacije vzpostaviti zgolj v izreku samem, a tu se
ne more konstituirati kot »instanca« ali kot »člen«, temveč zgolj kot
»usmerjenost na drug diskurz«, zgolj kot funkcija.
Razlika med ideološkim diskurzom, ki se usmerja na drug ideološki
diskurz, in diskurzom, ki se usmerja na teoretski diskurz kot drug dis-
kurz, je potemtakem v tem:
1. v ideološkem diskurzu, katerega »referenčni« diskurz je drug
ideološki diskurz, subjekt kot učinek dvojno vpisanega označevalca de-
luje kot »člen« ali »instanca«;
2. v ideološkem diskurzu, ki si za »referenčni« diskurz jemlje teori-
jo, subjekt ne deluje kot instanca ali člen, temveč le kot funkcija (»usmer-
jenosti na drug diskurz«).
Ker v teoretskem diskurzu historičnega materializma ni subjekta,
ki bi lahko deloval kot Subjekt ideologije, se v tem izreku, tako kakor
pri Rancièrovem primeru, subjekt ideologije vzpostavi v izreku samem.
Vseeno pa je med Rancièrovim primerom in tukajšnjim izrekom bistve-
na razlika: tam se subjekt vzpostavi v postopku parodije, tu pa kot pra-
zna funkcija.
Ideologija in teorija
Četudi ostajamo na opisni ravni in še ne moremo izdelati natančne
analize, lahko na tej stopnji ugotovimo, da je ne-reproduktivnim ideo-
loškim izrekom, ki se nanašajo na teoretski postopek (kakor izrek iz Ko-
