Page 347 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 347
ideološka interpelacija in teoretski postopek
Navedimo zgled, ki kaže, kako se v pomen izreka vtihotapi ideolo-
ški naboj.24
Na prvi strani Dnevnika25 so fotografijo, ki je prikazovala pro-
testnike na atenski Akropoli, kako so razgrnili napis »ΛAOI THΣ
EYPΩΠHΣ ΞEΣHKΩΘEITE« oziroma »PEOPLES OF EUROPE
RISE UP«, opremili s podnapisom:
Grški protestniki, ki nasprotujejo varčevalnim ukrepom grške vlade, so vče-
raj zjutraj na znameniti atenski Akropoli razgrnili velika transparenta z napi-
som »Ljudstva Evrope, dvignite se«, vendar policija pri tem ni posredovala.
Izraz »vendar« je eden izmed tistih, ki obrnejo smer argumentacije,
tako da v delu izreka po »vendar« argumentacija teče v nasprotno smer
kakor pred njim. Če izrek za »vendar« pravi, da policija ni posredovala,
moramo razumeti, da v delu govora pred »vendar« argumentacija teče
v smeri, da bi policija morala posredovati. V našem zgledu uporaba izra-
za »vendar« povzroči pomenski učinek, da bi bilo pričakovati, da bi ob
tem dogodku »policija posredovala«. Uporaba izraza »vendar« za na-
zaj deluje tako, da bi ob protestu na Akropoli in ob razvitju napisov bilo
normalno, celo samoumevno, da bi »policija posredovala«.
Shematično bi to lahko prikazali takole:
E1 Protest na Akropoli
D kot kršitev
E2 kršitvi navkljub
policija ni posredovala.
Govorec se tu identificira z E2, ki ugotavlja, da policija kršitvi nav-
kljub ni posredovala – in s tem za nazaj prikazuje protest na Akropoli
kot prekršek. Izrekovalec E2 uveljavlja prevladujoči glas v izreku ali glav-
24 Ducrotovska teorija loči med »intrinzičnimi topoi«, ki so »vselej potencialno navzoči v leksičnih
enotah«, in »ekstrinzičnimi topoi«: ti pripadajo »ideološkemu rezervoarju, ki ga ima vsak jezik ob
danem času«. Eno izmed zanesljivih meril je, da je pri intrinzičnem toposu »če M, potem N« kon-
strukcija tipa »M, vendar ne-N« mogoča, medtem ko ga je težko uporabiti v konstrukcijah tipa »M,
vendar N«. Npr.: »Peter je iskal rešitev, vendar je ni našel« proti *»Peter je iskal rešitev, vendar jo je
našel«; »Jana je zahtevala pojasnilo, a ji niso odgovorili« proti *»Jana je zahtevala pojasnilo, a so ji od-
govorili.« (J.-C. Anscombre, La nature des topoi, v: Théorie des topoi, n. d., 50ss.) – V načelu mislimo,
da tudi intrinzični topoi pripadajo »ideološki zalogi«, a so v veljavni ideološki konstelaciji trdno usi-
drani v hegemoni ideologiji in zato delujejo, kot da bi bili samoumevne sestavine »pomena« leksič-
nih enot. Npr.: ducrotovci za zgled intrinzičnega toposa pogosto navajajo »bogat: bolj ko je kdo bo-
gat, večjo kupno moč ima«; a v družbi, kjer bi bila blagovna menjava le obrobna, bi bil pomen izraza
»bogat« bržkone drugačen. Za zgled ekstrinzičnega toposa navajajo »bogati so skopi«; a prav tu
opazimo, da preskusni dvojček deluje podobno kakor pri intrinzičnem toposu: »Bogat je, vendar ni
skop« proti »Bogat je, vendar je skop.«
25 Dnevnik, 5. maja 2010.
Navedimo zgled, ki kaže, kako se v pomen izreka vtihotapi ideolo-
ški naboj.24
Na prvi strani Dnevnika25 so fotografijo, ki je prikazovala pro-
testnike na atenski Akropoli, kako so razgrnili napis »ΛAOI THΣ
EYPΩΠHΣ ΞEΣHKΩΘEITE« oziroma »PEOPLES OF EUROPE
RISE UP«, opremili s podnapisom:
Grški protestniki, ki nasprotujejo varčevalnim ukrepom grške vlade, so vče-
raj zjutraj na znameniti atenski Akropoli razgrnili velika transparenta z napi-
som »Ljudstva Evrope, dvignite se«, vendar policija pri tem ni posredovala.
Izraz »vendar« je eden izmed tistih, ki obrnejo smer argumentacije,
tako da v delu izreka po »vendar« argumentacija teče v nasprotno smer
kakor pred njim. Če izrek za »vendar« pravi, da policija ni posredovala,
moramo razumeti, da v delu govora pred »vendar« argumentacija teče
v smeri, da bi policija morala posredovati. V našem zgledu uporaba izra-
za »vendar« povzroči pomenski učinek, da bi bilo pričakovati, da bi ob
tem dogodku »policija posredovala«. Uporaba izraza »vendar« za na-
zaj deluje tako, da bi ob protestu na Akropoli in ob razvitju napisov bilo
normalno, celo samoumevno, da bi »policija posredovala«.
Shematično bi to lahko prikazali takole:
E1 Protest na Akropoli
D kot kršitev
E2 kršitvi navkljub
policija ni posredovala.
Govorec se tu identificira z E2, ki ugotavlja, da policija kršitvi nav-
kljub ni posredovala – in s tem za nazaj prikazuje protest na Akropoli
kot prekršek. Izrekovalec E2 uveljavlja prevladujoči glas v izreku ali glav-
24 Ducrotovska teorija loči med »intrinzičnimi topoi«, ki so »vselej potencialno navzoči v leksičnih
enotah«, in »ekstrinzičnimi topoi«: ti pripadajo »ideološkemu rezervoarju, ki ga ima vsak jezik ob
danem času«. Eno izmed zanesljivih meril je, da je pri intrinzičnem toposu »če M, potem N« kon-
strukcija tipa »M, vendar ne-N« mogoča, medtem ko ga je težko uporabiti v konstrukcijah tipa »M,
vendar N«. Npr.: »Peter je iskal rešitev, vendar je ni našel« proti *»Peter je iskal rešitev, vendar jo je
našel«; »Jana je zahtevala pojasnilo, a ji niso odgovorili« proti *»Jana je zahtevala pojasnilo, a so ji od-
govorili.« (J.-C. Anscombre, La nature des topoi, v: Théorie des topoi, n. d., 50ss.) – V načelu mislimo,
da tudi intrinzični topoi pripadajo »ideološki zalogi«, a so v veljavni ideološki konstelaciji trdno usi-
drani v hegemoni ideologiji in zato delujejo, kot da bi bili samoumevne sestavine »pomena« leksič-
nih enot. Npr.: ducrotovci za zgled intrinzičnega toposa pogosto navajajo »bogat: bolj ko je kdo bo-
gat, večjo kupno moč ima«; a v družbi, kjer bi bila blagovna menjava le obrobna, bi bil pomen izraza
»bogat« bržkone drugačen. Za zgled ekstrinzičnega toposa navajajo »bogati so skopi«; a prav tu
opazimo, da preskusni dvojček deluje podobno kakor pri intrinzičnem toposu: »Bogat je, vendar ni
skop« proti »Bogat je, vendar je skop.«
25 Dnevnik, 5. maja 2010.
