Page 352 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 352
Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije
metov za isto denarno mezdo. /…/ /S/em mislil, da bo delavski razred dele-
žen tako kot vsi drugi razredi prednosti splošne cenenosti blaga, ki izvira iz
uporabe strojev.32
Ricardov preudarek lahko shematično prikažemo takole:
E1’ Vpeljava strojev
D’ kot sredstev produkcije za trg
E2’ zniža cene produktov.
TOREJ:
E1 Vsi razredi
D kot potrošniki, kupci na trgu
E2 so deležni splošne koristi
pocenitve produktov na trgu.
Diskurz je ideološki, saj argumentativno členjenje ne more potekati
brez »načinov predstavitve«: sklepanje v resnici poteka po samoumev-
nih postavkah, ki smo jih zapisali v poševni pisavi. A ta diskurz se v dvo-
jem razlikuje od navadnega ideološkega diskurza:
1. V D je umevanje »kapitalistov, delavcev, vseh razredov« kot kup-
cev na trgu resda vpeljano, kakor da bi bilo samoumevno – vendar je ek-
splicirano v materialnosti diskurza, izrecno nastopa v govornem gradi-
vu. Res pa je, da je v D’ umevanje strojev kot produkcijskih sredstev bla-
govne produkcije samoumevno in implicitno, je tako rekoč del »pome-
na« izraza »stroj«.33
2. »Referenčni« diskurz, D’, ni odsoten, temveč je izrecno prite-
gnjen v govor. Zato diskurz ne deluje kot ideološki diskurz z »usmeri-
tvijo na drug diskurz«, temveč kot diskurz teoretske izpeljave. Izpeljavo
smo zaznamovali, tako da smo med D’ in D vstavili »torej«.
Funkcija subjekta deluje skoz dvojno vpisani označevalec »trg«. Ta
je v D tudi ekspliciran v govornem gradivu. Ideološkost tega diskurza je
32 D. Ricardo, Načela politične ekonomije in obdavčenja, slov. prev. J. Lavrič, Ljubljana 1962, 330.
33 Prav v tem je Ricardova splošna dvojna ideološka podmena: da je vsaka produkcija produkcija za trg;
da je vsaka produkcija za trg kapitalistična blagovna produkcija. Izločitev »male blagovne produkci-
je« mu je omogočila, da je dosledno izpeljal delovno teorijo vrednosti in da je zavrnil Smithovo mne-
nje, da je delovna teorija vrednosti veljala samo v prvih časih človeštva (mi bi rekli: da velja samo za
malo blagovno proizvodnjo), medtem ko je v razvitih družbah cena (ki je ne Smith ne Ricardo še ne
ločita od vrednosti) enaka seštevku dohodkov od produkcijskih faktorjev (rente za zemljo, profita
za kapital, mezde za delo).
metov za isto denarno mezdo. /…/ /S/em mislil, da bo delavski razred dele-
žen tako kot vsi drugi razredi prednosti splošne cenenosti blaga, ki izvira iz
uporabe strojev.32
Ricardov preudarek lahko shematično prikažemo takole:
E1’ Vpeljava strojev
D’ kot sredstev produkcije za trg
E2’ zniža cene produktov.
TOREJ:
E1 Vsi razredi
D kot potrošniki, kupci na trgu
E2 so deležni splošne koristi
pocenitve produktov na trgu.
Diskurz je ideološki, saj argumentativno členjenje ne more potekati
brez »načinov predstavitve«: sklepanje v resnici poteka po samoumev-
nih postavkah, ki smo jih zapisali v poševni pisavi. A ta diskurz se v dvo-
jem razlikuje od navadnega ideološkega diskurza:
1. V D je umevanje »kapitalistov, delavcev, vseh razredov« kot kup-
cev na trgu resda vpeljano, kakor da bi bilo samoumevno – vendar je ek-
splicirano v materialnosti diskurza, izrecno nastopa v govornem gradi-
vu. Res pa je, da je v D’ umevanje strojev kot produkcijskih sredstev bla-
govne produkcije samoumevno in implicitno, je tako rekoč del »pome-
na« izraza »stroj«.33
2. »Referenčni« diskurz, D’, ni odsoten, temveč je izrecno prite-
gnjen v govor. Zato diskurz ne deluje kot ideološki diskurz z »usmeri-
tvijo na drug diskurz«, temveč kot diskurz teoretske izpeljave. Izpeljavo
smo zaznamovali, tako da smo med D’ in D vstavili »torej«.
Funkcija subjekta deluje skoz dvojno vpisani označevalec »trg«. Ta
je v D tudi ekspliciran v govornem gradivu. Ideološkost tega diskurza je
32 D. Ricardo, Načela politične ekonomije in obdavčenja, slov. prev. J. Lavrič, Ljubljana 1962, 330.
33 Prav v tem je Ricardova splošna dvojna ideološka podmena: da je vsaka produkcija produkcija za trg;
da je vsaka produkcija za trg kapitalistična blagovna produkcija. Izločitev »male blagovne produkci-
je« mu je omogočila, da je dosledno izpeljal delovno teorijo vrednosti in da je zavrnil Smithovo mne-
nje, da je delovna teorija vrednosti veljala samo v prvih časih človeštva (mi bi rekli: da velja samo za
malo blagovno proizvodnjo), medtem ko je v razvitih družbah cena (ki je ne Smith ne Ricardo še ne
ločita od vrednosti) enaka seštevku dohodkov od produkcijskih faktorjev (rente za zemljo, profita
za kapital, mezde za delo).
