Page 349 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 349
ideološka interpelacija in teoretski postopek
interpretirati s pomočjo domnevno vnaprej danih semantičnih vsebin v
jezikovnih izrazih. Prav narobe: izraz se upira samodejnemu razumeva-
nju. Parodična usmerjenost na tuji govor, ki proizvaja semantične učin-
ke, je učinek subjektivacije, ki v tem izreku ni izključena v alibi jezikov-
ne kompetence, temveč je zajeta v izreku samem – in je v njem tudi pred-
stavljena kot taka. Subjektivirajoči označevalec je »nemški Jud«, ki pri-
pada obema diskurzoma, D’ in D – a v vsakem drugače deluje, saj sta di-
skurza različno usmerjena, kakor bi rekel Bahtin.
Značilnost Rancièrovega primera je, da vzpostavlja do »referenčne-
ga«, drugega diskurza zgolj polemičen, le negativen odnos. Prav zato je
v tem izreku mehanizem subjektivacije tako očiten. A četudi je izrek do-
ber zgled ne-reproduktivne subjektivirajoče ideološke interpelacije, je
hkrati njegov subjektivirajoči učinek prav zaradi zgolj negativnega od-
nosa do drugega diskurza le kratkoročen, četudi je nemara emfatičen.
Oglejmo si zdaj izrek, ki prav tako izvršuje ne-reproduktivno subjek-
tivirajočo interpelacijo, pa je njegov odnos do »referenčnega« diskurza
bistveno drugačen:
Proletarci vseh dežel, združite se!29
E1’ Proletarci
D’ kot razred
E2’ združite se!
E1 Proletarci vseh dežel
D kot tisti, ki nimate domovine,30
E2 združite se!
Drugi ali »referenčni« diskurz, na katerega se usmerja izrek »Prole-
tarci vseh dežel, združite se!«, je teoretski diskurz, ki obravnava problem
»politične sestave delavskega razreda«, kakor bi rekli italijanski opera-
isti.31 Argumentacijsko členjenje tudi tu poteka prek »načina, kako so
izrazi predstavljeni«, se pravi, prek neizrečenih perspektivičnih prika-
zov, zato je ta izrek ideološki izrek. Toda ta implicitna perspektivična ve-
dnost se nanaša na teoretski diskurz. Medtem ko je pri Rancièrovem pri-
meru »referenčni diskurz« drug ideološki diskurz, je v tem izreku »re-
29 K. Marx, F. Engels, Manifest komunistične stranke, slov. prev. C. Vipotnik in B. Debenjak, v: ista, Iz-
brana dela II, Ljubljana 1979, 629.
30 Prav tam, 609.
31 O politični sestavi delavskega razreda gl.: R. Močnik, Mezda, cena in profit, v: Sindikalno gibanje od-
pira nove poglede, ur. G. Lukič, R. Močnik, Ljubljana 2008; in: isti, Trg delovne sile in sestava delavske-
ga razreda, n. d.
interpretirati s pomočjo domnevno vnaprej danih semantičnih vsebin v
jezikovnih izrazih. Prav narobe: izraz se upira samodejnemu razumeva-
nju. Parodična usmerjenost na tuji govor, ki proizvaja semantične učin-
ke, je učinek subjektivacije, ki v tem izreku ni izključena v alibi jezikov-
ne kompetence, temveč je zajeta v izreku samem – in je v njem tudi pred-
stavljena kot taka. Subjektivirajoči označevalec je »nemški Jud«, ki pri-
pada obema diskurzoma, D’ in D – a v vsakem drugače deluje, saj sta di-
skurza različno usmerjena, kakor bi rekel Bahtin.
Značilnost Rancièrovega primera je, da vzpostavlja do »referenčne-
ga«, drugega diskurza zgolj polemičen, le negativen odnos. Prav zato je
v tem izreku mehanizem subjektivacije tako očiten. A četudi je izrek do-
ber zgled ne-reproduktivne subjektivirajoče ideološke interpelacije, je
hkrati njegov subjektivirajoči učinek prav zaradi zgolj negativnega od-
nosa do drugega diskurza le kratkoročen, četudi je nemara emfatičen.
Oglejmo si zdaj izrek, ki prav tako izvršuje ne-reproduktivno subjek-
tivirajočo interpelacijo, pa je njegov odnos do »referenčnega« diskurza
bistveno drugačen:
Proletarci vseh dežel, združite se!29
E1’ Proletarci
D’ kot razred
E2’ združite se!
E1 Proletarci vseh dežel
D kot tisti, ki nimate domovine,30
E2 združite se!
Drugi ali »referenčni« diskurz, na katerega se usmerja izrek »Prole-
tarci vseh dežel, združite se!«, je teoretski diskurz, ki obravnava problem
»politične sestave delavskega razreda«, kakor bi rekli italijanski opera-
isti.31 Argumentacijsko členjenje tudi tu poteka prek »načina, kako so
izrazi predstavljeni«, se pravi, prek neizrečenih perspektivičnih prika-
zov, zato je ta izrek ideološki izrek. Toda ta implicitna perspektivična ve-
dnost se nanaša na teoretski diskurz. Medtem ko je pri Rancièrovem pri-
meru »referenčni diskurz« drug ideološki diskurz, je v tem izreku »re-
29 K. Marx, F. Engels, Manifest komunistične stranke, slov. prev. C. Vipotnik in B. Debenjak, v: ista, Iz-
brana dela II, Ljubljana 1979, 629.
30 Prav tam, 609.
31 O politični sestavi delavskega razreda gl.: R. Močnik, Mezda, cena in profit, v: Sindikalno gibanje od-
pira nove poglede, ur. G. Lukič, R. Močnik, Ljubljana 2008; in: isti, Trg delovne sile in sestava delavske-
ga razreda, n. d.
