Page 348 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 348
Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije
no perspektivo, iz katere je izrek izrečen. Učinek mehanizma je, da je
protest ali vsaj protest na znameniti atenski Akropoli ali nemara protest
s temi gesli na znameniti atenski Akropoli prikazan kot nekaj proble-
matičnega, kot nekaj, kar bi moralo izzvati policijski poseg. Ker referen-
ca ali usmerjenost na neki drug govor (tisti, ki argumentira, da je nekaj
problematičnega v protestu ali v protestu na znameniti atenski Akropoli
ali v protestu s temi gesli na znameniti atenski Akropoli) ni razvidna, se
problematičnost »prilepi« na protest ali na protest na znameniti atenski
Akropoli ali na protest s temi gesli na znameniti atenski Akropoli: inter-
pret ima pri interpretaciji nekaj svobode – a vsa svoboda je v obzorju pro-
blematičnosti dejanja grških protestnikov, ki nasprotujejo varčevalnim
ukrepom grške vlade in so na znameniti atenski Akropoli razgrnili veli-
ka transparenta z napisom »Ljudstva Evrope, dvignite se«.
Interpelacija s subjektivacijo
Ogledali si bomo Rancièrov primer: »Mi vsi smo nemški Judje.«26
Filozof je ob tem izreku izrecno govoril o »politični subjektivaciji«, če-
tudi ni povedal, ali misli na filozofsko kategorijo subjekta27 ali na teoret-
ski (psihoanalitični) koncept.
E1’ Ta dejanja
D’ kot obsojanja vredna
E2’ je spodbudil nemški Jud.
E1 Mi vsi
D kot storilci teh dejanj
E2 smo nemški Judje.
»Drugi« ali »referenčni« diskurz (zaznamovali smo ga z D’) je tu
pritegnjen v izrek na način Bahtinovega »raznosmernega dvoglasnega
govora«.28 Govorec se identificira z E2, ta pa se parodično nanaša na E2’.
Bahtinovska usmerjenost na tuji govor poteka prek neizrečenih načinov
predstavitve (v kurzivi). A ta »način predstavitve« je pri zgornjem izre-
ku izrecno proizveden in predstavljen kot tak, saj tega izreka ni mogoče
26 J. Rancière, Aux bords du politique, Pariz 2004.
27 Filozofska kategorija subjekta je subjekt kartezijanskega cogito, ki je filozofska predelava subjekta
moderne (galileijevske) znanosti. V pričujočem besedilu izraz »subjekt« uporabljamo kot teoret-
ski koncept (lacanovske psihoanalize). Ker subjekt v teoriji historičnega materializma deluje druga-
če kakor v moderni (galileijevski) znanosti, bi uporaba filozofske (kartezijanske) kategorije subjekta
lahko delovala kot epistemološka ovira.
28 M. M. Bahtin, Problemi poetike Dostojevskega, slov. prev. U. Zabukovec, Ljubljana 2007, 205ss.
no perspektivo, iz katere je izrek izrečen. Učinek mehanizma je, da je
protest ali vsaj protest na znameniti atenski Akropoli ali nemara protest
s temi gesli na znameniti atenski Akropoli prikazan kot nekaj proble-
matičnega, kot nekaj, kar bi moralo izzvati policijski poseg. Ker referen-
ca ali usmerjenost na neki drug govor (tisti, ki argumentira, da je nekaj
problematičnega v protestu ali v protestu na znameniti atenski Akropoli
ali v protestu s temi gesli na znameniti atenski Akropoli) ni razvidna, se
problematičnost »prilepi« na protest ali na protest na znameniti atenski
Akropoli ali na protest s temi gesli na znameniti atenski Akropoli: inter-
pret ima pri interpretaciji nekaj svobode – a vsa svoboda je v obzorju pro-
blematičnosti dejanja grških protestnikov, ki nasprotujejo varčevalnim
ukrepom grške vlade in so na znameniti atenski Akropoli razgrnili veli-
ka transparenta z napisom »Ljudstva Evrope, dvignite se«.
Interpelacija s subjektivacijo
Ogledali si bomo Rancièrov primer: »Mi vsi smo nemški Judje.«26
Filozof je ob tem izreku izrecno govoril o »politični subjektivaciji«, če-
tudi ni povedal, ali misli na filozofsko kategorijo subjekta27 ali na teoret-
ski (psihoanalitični) koncept.
E1’ Ta dejanja
D’ kot obsojanja vredna
E2’ je spodbudil nemški Jud.
E1 Mi vsi
D kot storilci teh dejanj
E2 smo nemški Judje.
»Drugi« ali »referenčni« diskurz (zaznamovali smo ga z D’) je tu
pritegnjen v izrek na način Bahtinovega »raznosmernega dvoglasnega
govora«.28 Govorec se identificira z E2, ta pa se parodično nanaša na E2’.
Bahtinovska usmerjenost na tuji govor poteka prek neizrečenih načinov
predstavitve (v kurzivi). A ta »način predstavitve« je pri zgornjem izre-
ku izrecno proizveden in predstavljen kot tak, saj tega izreka ni mogoče
26 J. Rancière, Aux bords du politique, Pariz 2004.
27 Filozofska kategorija subjekta je subjekt kartezijanskega cogito, ki je filozofska predelava subjekta
moderne (galileijevske) znanosti. V pričujočem besedilu izraz »subjekt« uporabljamo kot teoret-
ski koncept (lacanovske psihoanalize). Ker subjekt v teoriji historičnega materializma deluje druga-
če kakor v moderni (galileijevski) znanosti, bi uporaba filozofske (kartezijanske) kategorije subjekta
lahko delovala kot epistemološka ovira.
28 M. M. Bahtin, Problemi poetike Dostojevskega, slov. prev. U. Zabukovec, Ljubljana 2007, 205ss.
