Page 345 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 345
ideološka interpelacija in teoretski postopek
Interpelacija z identifikacijo19
E1 Lepo vreme je
D kot priložnost
E2 kot izkoriščenje priložnosti
pojdimo na izlet!
Videti je, kakor da v obeh izrekih E1,2 deluje en sam diskurz D.
Drugi diskurz, diskurz Subjekta ideologije, je »evakuiran« v »narav-
ni jezik« in v fetišistični pomen jezikovnih izrazov. Veriženje argumen-
tacije poteka prek načina, kako se predstavljata izreka izrekovalcev E1,2;
tj. prek načina, kako izrekovalca E1,2 ponujata svoja izreka. Subjekt ide-
ologije, maskiran v kompetentnega domačina, v speaker-hearer naravne-
ga jezika, deluje skoz pomen, pripisan jezikovnim izrazom.
Govorec se identificira z E2: s to identifikacijo, ki poteka v imenu sa-
moumevnega pomena izrazov, se govorec »subjektivira« v relaciji do Su-
bjekta samoumevnega pomena. Govorec ne ve, katero ideologijo »nosi«
Subjekt ideologije. V zadnji instanci je to tista ideologija, ki hegemoni-
zira naravni jezik ali narodni jezik ali materinščino kot ničto instituci-
jo. Ničta institucija povezuje, »totalizira«, »integrira« vse samoumev-
ne pomene ne glede na to, da pripadajo najrazličnejšim lokalnim ideo-
logijam. V času nacionalnih jezikov hegemona ideologija, ideologija, ki
(začasno) prevlada v ničti inštituciji, enoti lokalne ideologije, zagotavlja
njihovo (relativno, začasno) koherentnost.20 V času nacij in nacionalnih
jezikov hegemona ali dominantna ideologija izvršuje svoje poenotujoče
delovanje prav prek ničte institucije.21 Ker dominantna ideologija delu-
je prek ničte institucije nacionalnega jezika, ostaja nevidna, saj je videti,
kakor da jo samodejno nosijo samoumevni pomeni jezikovnih izrazov.
Ideološka interpelacija z identifikacijo je ustvarjalno paradoksna:
z njenim mehanizmom lahko katerakoli lokalna ideologija podpira, tj.
reproducira trenutno hegemono ali vladajočo ideologijo. Ker vladajoča
19 Pojasnilo k znakom: D = diskurz; E1 = izrekovalec 1 (énonciateur), ki izreka Ducrotov »argument«;
E2 = izrekovalec 2, ki izreka Ducrotov »sklep«; izrazi v kurzivi so neizrečeni »načini predstavitve«.
20 Po Althusserjevi teoriji vladajoča ideologija pod svojo dominanto enoti razne lokalne ideologije v
posameznih ideoloških aparatih. Samo dokler ji uspeva, da zagotavlja (relativno) enotnost različnih
in heterogenih ideoloških aparatov, ostaja vladajoča ideologija. Prav zato so ideološki aparati hkrati
aparati razredne vladavine in »kraj in zalog razrednega boja«.
21 Vladajoča ideologija dopolnjuje, »suplira« nepopolnost ničte institucije, ki je, kakor vsaka institu-
cija, sama na sebi ne-cela, nepopolna. Postopek dopolnjevanja nacionalne ničte institucije je ob zgo-
dovinskem primeru oblikovanja japonske nacije sijajno prikazal Luka Culiberg v knjigi Japonska med
nacionalnim mitom in mitološko nacijo, Ljubljana 2007. Prim.: R. Močnik, Pri začetkih: teorija instituci-
je, v: isti, Spisi iz humanistike, Ljubljana 2009.
Interpelacija z identifikacijo19
E1 Lepo vreme je
D kot priložnost
E2 kot izkoriščenje priložnosti
pojdimo na izlet!
Videti je, kakor da v obeh izrekih E1,2 deluje en sam diskurz D.
Drugi diskurz, diskurz Subjekta ideologije, je »evakuiran« v »narav-
ni jezik« in v fetišistični pomen jezikovnih izrazov. Veriženje argumen-
tacije poteka prek načina, kako se predstavljata izreka izrekovalcev E1,2;
tj. prek načina, kako izrekovalca E1,2 ponujata svoja izreka. Subjekt ide-
ologije, maskiran v kompetentnega domačina, v speaker-hearer naravne-
ga jezika, deluje skoz pomen, pripisan jezikovnim izrazom.
Govorec se identificira z E2: s to identifikacijo, ki poteka v imenu sa-
moumevnega pomena izrazov, se govorec »subjektivira« v relaciji do Su-
bjekta samoumevnega pomena. Govorec ne ve, katero ideologijo »nosi«
Subjekt ideologije. V zadnji instanci je to tista ideologija, ki hegemoni-
zira naravni jezik ali narodni jezik ali materinščino kot ničto instituci-
jo. Ničta institucija povezuje, »totalizira«, »integrira« vse samoumev-
ne pomene ne glede na to, da pripadajo najrazličnejšim lokalnim ideo-
logijam. V času nacionalnih jezikov hegemona ideologija, ideologija, ki
(začasno) prevlada v ničti inštituciji, enoti lokalne ideologije, zagotavlja
njihovo (relativno, začasno) koherentnost.20 V času nacij in nacionalnih
jezikov hegemona ali dominantna ideologija izvršuje svoje poenotujoče
delovanje prav prek ničte institucije.21 Ker dominantna ideologija delu-
je prek ničte institucije nacionalnega jezika, ostaja nevidna, saj je videti,
kakor da jo samodejno nosijo samoumevni pomeni jezikovnih izrazov.
Ideološka interpelacija z identifikacijo je ustvarjalno paradoksna:
z njenim mehanizmom lahko katerakoli lokalna ideologija podpira, tj.
reproducira trenutno hegemono ali vladajočo ideologijo. Ker vladajoča
19 Pojasnilo k znakom: D = diskurz; E1 = izrekovalec 1 (énonciateur), ki izreka Ducrotov »argument«;
E2 = izrekovalec 2, ki izreka Ducrotov »sklep«; izrazi v kurzivi so neizrečeni »načini predstavitve«.
20 Po Althusserjevi teoriji vladajoča ideologija pod svojo dominanto enoti razne lokalne ideologije v
posameznih ideoloških aparatih. Samo dokler ji uspeva, da zagotavlja (relativno) enotnost različnih
in heterogenih ideoloških aparatov, ostaja vladajoča ideologija. Prav zato so ideološki aparati hkrati
aparati razredne vladavine in »kraj in zalog razrednega boja«.
21 Vladajoča ideologija dopolnjuje, »suplira« nepopolnost ničte institucije, ki je, kakor vsaka institu-
cija, sama na sebi ne-cela, nepopolna. Postopek dopolnjevanja nacionalne ničte institucije je ob zgo-
dovinskem primeru oblikovanja japonske nacije sijajno prikazal Luka Culiberg v knjigi Japonska med
nacionalnim mitom in mitološko nacijo, Ljubljana 2007. Prim.: R. Močnik, Pri začetkih: teorija instituci-
je, v: isti, Spisi iz humanistike, Ljubljana 2009.
