Page 296 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 296
Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije
nim udejanjenjem,35 v razkoraku, ki naj bi zagotavljal možnost – in po-
temtakem derridajevsko nujno možnost – ponesrečenosti, zastrelka gro-
žnje.Takoj moramo opozoriti, da so perlokucijski učinki grožnje ali na
primer obljube v manjši meri institucionalno nadzorovani in s tem v ve-
čji meri prepuščeni izjavljalcu kakor perlokucijski učinki poroke ali reci-
mo razsodbe. Razlog je v tem, da enako velja za pogoje posrečenosti teh
ilokucijskih dejanj, kakor jih klasificira Austin:36 pogojem posrečenosti
grožnje je lažje zadostiti kakor pogojem posrečenosti razsodbe. Pogoj (A.
1), obstoj konvencionalnega postopka s konvencionalnim učinkom, je v
primeru sovražnega govora zagotovljen po definiciji, saj je ta govor rezul-
tat konvencionalne delokutivne izpeljave verdiktiva.37 Zato so tudi osebe
in okoliščine izjavljanja dejanja (A. 2) v primeru grožnje ustrezne, brž ko
nekdo nekomu nekaj zagrozi: zaradi konvencionalnosti sovražnega go-
vora sámo izjavljanje tega govora za nazaj ustvari izjavljalca, naslovljen-
ca in njuno intersubjektivno razmerje. S tem izjavljanjem je grožnja tudi
že izpeljana pravilno (B. 1) in v celoti (B. 2). Konvencionalističnim po-
gojem torej ni težko zadostiti. Izjavljalec se lahko izneveri kvečjemu pre-
ostalima, intencionalističnima pogojema, iskrenosti govornega dejanja
(Г. 1) in kasnejšemu ravnanju v skladu z dejanjem (Г. 2).38 Vendar Austin
opozori, da je tudi dejanje, ki ne zadosti tema pogojema, izvedeno, četu-
di zlorabljeno; ponesreči se šele zastrelek, ki se izneveri prvim štirim po-
gojem. Butler taji, da je lahko grožnja, izjava o razkoraku med ilokucijo
in perlokucijo, kvečjemu izrabljena, ne zastreljana.
Ob odsotnosti cenzure lahko potemtakem grozi vsakdo. In tedaj
lahko grožnjo udejanji – pogoju (Г. 2) lahko zadosti – vsakdo, ki se v
konkretnem razrednem boju znajde v zmagovalnem taboru. Se pravi, ko
Butler svari pred cenzuro, prepušča naslovljence sovražnega govora ra-
zrednemu boju vladajočega razreda.
Judith Butler39 povzema Derridajevo argumentacijo, da ritualnost
zagotavlja govornemu dejanju, da je njegov čas izjavljanja vselej že čas,
ki ga predvidi ritual, čas vsakokratne koincidence pogojev za to dejanje.
35 J. Butler, Excitable Speech, n. d., 11–12, 15, 40, 41, 101–102, 125–126.
36 J. L. Austin, Kako napravimo kaj z besedami, slov. prev. B. Lešnik, Ljubljana 1990, 25–33.
37 Prim.: R. Močnik, Beseda besedo, n. d., 147–167, 207.
38 To delitev povzemamo po Aldu Milohniću (A. Milohnić, Performative Theatre, angl. prev. S. Stan-
čič, v: Along the Margins of Humanities, ur. A. Milohnić, R. Močnik, Ljubljana 1996, 245), čigar analiza
ilokucijskih dejanj v gledališki instituciji je v našem kontekstu dragocena tudi zato, ker pokaže (prav
tam, 249), da performativno gledališče s svojo intenco razbijanja institucije aristotelovskega gledali-
šča zadosti intencionalističnima pogojema, a kljub temu ne subvertira institucije, kakor bi, menimo,
sklepala Butler, ampak jo reproducira.
39 J. Butler, Excitable Speech, n. d., 3, 25, 32–33, 33–34.
nim udejanjenjem,35 v razkoraku, ki naj bi zagotavljal možnost – in po-
temtakem derridajevsko nujno možnost – ponesrečenosti, zastrelka gro-
žnje.Takoj moramo opozoriti, da so perlokucijski učinki grožnje ali na
primer obljube v manjši meri institucionalno nadzorovani in s tem v ve-
čji meri prepuščeni izjavljalcu kakor perlokucijski učinki poroke ali reci-
mo razsodbe. Razlog je v tem, da enako velja za pogoje posrečenosti teh
ilokucijskih dejanj, kakor jih klasificira Austin:36 pogojem posrečenosti
grožnje je lažje zadostiti kakor pogojem posrečenosti razsodbe. Pogoj (A.
1), obstoj konvencionalnega postopka s konvencionalnim učinkom, je v
primeru sovražnega govora zagotovljen po definiciji, saj je ta govor rezul-
tat konvencionalne delokutivne izpeljave verdiktiva.37 Zato so tudi osebe
in okoliščine izjavljanja dejanja (A. 2) v primeru grožnje ustrezne, brž ko
nekdo nekomu nekaj zagrozi: zaradi konvencionalnosti sovražnega go-
vora sámo izjavljanje tega govora za nazaj ustvari izjavljalca, naslovljen-
ca in njuno intersubjektivno razmerje. S tem izjavljanjem je grožnja tudi
že izpeljana pravilno (B. 1) in v celoti (B. 2). Konvencionalističnim po-
gojem torej ni težko zadostiti. Izjavljalec se lahko izneveri kvečjemu pre-
ostalima, intencionalističnima pogojema, iskrenosti govornega dejanja
(Г. 1) in kasnejšemu ravnanju v skladu z dejanjem (Г. 2).38 Vendar Austin
opozori, da je tudi dejanje, ki ne zadosti tema pogojema, izvedeno, četu-
di zlorabljeno; ponesreči se šele zastrelek, ki se izneveri prvim štirim po-
gojem. Butler taji, da je lahko grožnja, izjava o razkoraku med ilokucijo
in perlokucijo, kvečjemu izrabljena, ne zastreljana.
Ob odsotnosti cenzure lahko potemtakem grozi vsakdo. In tedaj
lahko grožnjo udejanji – pogoju (Г. 2) lahko zadosti – vsakdo, ki se v
konkretnem razrednem boju znajde v zmagovalnem taboru. Se pravi, ko
Butler svari pred cenzuro, prepušča naslovljence sovražnega govora ra-
zrednemu boju vladajočega razreda.
Judith Butler39 povzema Derridajevo argumentacijo, da ritualnost
zagotavlja govornemu dejanju, da je njegov čas izjavljanja vselej že čas,
ki ga predvidi ritual, čas vsakokratne koincidence pogojev za to dejanje.
35 J. Butler, Excitable Speech, n. d., 11–12, 15, 40, 41, 101–102, 125–126.
36 J. L. Austin, Kako napravimo kaj z besedami, slov. prev. B. Lešnik, Ljubljana 1990, 25–33.
37 Prim.: R. Močnik, Beseda besedo, n. d., 147–167, 207.
38 To delitev povzemamo po Aldu Milohniću (A. Milohnić, Performative Theatre, angl. prev. S. Stan-
čič, v: Along the Margins of Humanities, ur. A. Milohnić, R. Močnik, Ljubljana 1996, 245), čigar analiza
ilokucijskih dejanj v gledališki instituciji je v našem kontekstu dragocena tudi zato, ker pokaže (prav
tam, 249), da performativno gledališče s svojo intenco razbijanja institucije aristotelovskega gledali-
šča zadosti intencionalističnima pogojema, a kljub temu ne subvertira institucije, kakor bi, menimo,
sklepala Butler, ampak jo reproducira.
39 J. Butler, Excitable Speech, n. d., 3, 25, 32–33, 33–34.
