Page 295 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 295
prisvajanje teorije govornih dejanj v ideologiji ...
sti posameznega naslovljenca sovražnega govora, da ta govor subverti-
ra.32 Vendar more v to zmožnost kvečjemu predteoretsko verjeti, zato
mora sama prakticirati paradigmatski institucionalni mehanizem utaji-
tve. Toda če je za Derridaja značilno levičarstvo v teoriji, Butler izvaja le-
vičarstvo v praksi, saj s svojo substancializacijo Derridajeve protofilozof-
ske interpretacije teorije govornih dejanj prispeva k političnim kritikam
pravne države, ne da bi teoretsko razvila alternativo.
Zato Judith Butler tudi pravi,33 da sovražni govor ustvari država, ko
ga pravno identificira – in sicer s seboj, saj pravo razloči sovražni govor
od drugih govoric po svoji podobi, razloči ga kot govor z ilokucijsko mo-
čjo, konkurenčno pravu. Butler torej očita državi monopolizacijo repre-
sije. S to kritiko države pa sama prispeva k temu, da sovražni govor ni
cenzuriran, da učinkuje kot ilokucijsko dejanje in da lahko, še več, nad-
zoruje svoje perlokucijske učinke.
Ker prakticira značilni institucionalni mehanizem utajitve, Bu-
tler navsezadnje tudi zlahka preide od kritike k priklicevanju institu-
cije, od kritike partikularizma prava k zahtevi po supletivni univerza-
lizaciji pravno institucionalizirane univerzalnosti.34 Ko od prava zahte-
va, da pripozna in zaščiti vse identitetne izjave, celo sovražni govor, ga le
priganja na raven njegovega pojma, na kateri je pravo, kot smo povzeli
Althusserja, prav institucija abstrakcije od raznoličnosti identitetnih po-
tez pravnih subjektov. A kot doda Althusser in prezre Butler, pravo rav-
no s to abstrakcijo reproducira produkcijska razmerja: ko Butler zahteva
umik partikularističnega prava, zahteva univerzalno pravo in s tem uni-
verzalizacijo kapitalistične eksploatacije. Politika priznanja je suplement
ekonomske globalizacije.
Sovražni govor kot iterabilno govorno dejanje
Judith Butler verjame, da lahko sovražni govor njegov naslovljenec
reartikulira brez institucionalne podpore. Verjame lahko, zato ker inter-
pretira sovražni govor kot ilokucijsko dejanje grožnje, dejanje, ki sproži
temporalnost, ki naj bi jo sklenilo zagroženo dejanje. Možnost subverzi-
je sovražnega govora naj bi se skrivala v razkoraku med grožnjo in nje-
32 Kulturno prevajanje naj bi bilo potrebno zaradi protislovnih opomenjanj univerzalnosti. Tako naj bi
kakor v primeru protislovja med 1. in 14. ustavnim amandmajem ZDA kulturno prevajanje moglo
intervenirati denimo v protislovje med institucionalizacijo univerzalnosti suverene države in insti-
tucionalizacijo univerzalnosti meddržavnega posega v državno ali meddržavno nasilje te države. (J.
Butler idr., Contingency, Hegemony, Universality, n. d., 163–164.)
33 J. Butler, Excitable Speech, n. d., 77–78, 81–82.
34 J. Butler idr., Contingency, Hegemony, Universality, n. d., 174–175.
sti posameznega naslovljenca sovražnega govora, da ta govor subverti-
ra.32 Vendar more v to zmožnost kvečjemu predteoretsko verjeti, zato
mora sama prakticirati paradigmatski institucionalni mehanizem utaji-
tve. Toda če je za Derridaja značilno levičarstvo v teoriji, Butler izvaja le-
vičarstvo v praksi, saj s svojo substancializacijo Derridajeve protofilozof-
ske interpretacije teorije govornih dejanj prispeva k političnim kritikam
pravne države, ne da bi teoretsko razvila alternativo.
Zato Judith Butler tudi pravi,33 da sovražni govor ustvari država, ko
ga pravno identificira – in sicer s seboj, saj pravo razloči sovražni govor
od drugih govoric po svoji podobi, razloči ga kot govor z ilokucijsko mo-
čjo, konkurenčno pravu. Butler torej očita državi monopolizacijo repre-
sije. S to kritiko države pa sama prispeva k temu, da sovražni govor ni
cenzuriran, da učinkuje kot ilokucijsko dejanje in da lahko, še več, nad-
zoruje svoje perlokucijske učinke.
Ker prakticira značilni institucionalni mehanizem utajitve, Bu-
tler navsezadnje tudi zlahka preide od kritike k priklicevanju institu-
cije, od kritike partikularizma prava k zahtevi po supletivni univerza-
lizaciji pravno institucionalizirane univerzalnosti.34 Ko od prava zahte-
va, da pripozna in zaščiti vse identitetne izjave, celo sovražni govor, ga le
priganja na raven njegovega pojma, na kateri je pravo, kot smo povzeli
Althusserja, prav institucija abstrakcije od raznoličnosti identitetnih po-
tez pravnih subjektov. A kot doda Althusser in prezre Butler, pravo rav-
no s to abstrakcijo reproducira produkcijska razmerja: ko Butler zahteva
umik partikularističnega prava, zahteva univerzalno pravo in s tem uni-
verzalizacijo kapitalistične eksploatacije. Politika priznanja je suplement
ekonomske globalizacije.
Sovražni govor kot iterabilno govorno dejanje
Judith Butler verjame, da lahko sovražni govor njegov naslovljenec
reartikulira brez institucionalne podpore. Verjame lahko, zato ker inter-
pretira sovražni govor kot ilokucijsko dejanje grožnje, dejanje, ki sproži
temporalnost, ki naj bi jo sklenilo zagroženo dejanje. Možnost subverzi-
je sovražnega govora naj bi se skrivala v razkoraku med grožnjo in nje-
32 Kulturno prevajanje naj bi bilo potrebno zaradi protislovnih opomenjanj univerzalnosti. Tako naj bi
kakor v primeru protislovja med 1. in 14. ustavnim amandmajem ZDA kulturno prevajanje moglo
intervenirati denimo v protislovje med institucionalizacijo univerzalnosti suverene države in insti-
tucionalizacijo univerzalnosti meddržavnega posega v državno ali meddržavno nasilje te države. (J.
Butler idr., Contingency, Hegemony, Universality, n. d., 163–164.)
33 J. Butler, Excitable Speech, n. d., 77–78, 81–82.
34 J. Butler idr., Contingency, Hegemony, Universality, n. d., 174–175.
