Page 292 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 292
Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije
sodobnost obravnava kot multikulturno, je po njenem univerzalno vza-
jemno pripoznanje mogoče zgolj prek prevajanja med kulturami, prek
kulturnega prevajanja. Ko ni več mogoče ne univerzalizirati ene kultu-
re ne najti skupne poteze vseh kultur, je univerzalizacija pripoznanja od-
visna od kulturnega prevajanja.19 Multikulturnost naj bi moglo zagoto-
viti le prevajanje med partikularnim in univerzalnim, politika prevaja-
nja, ki bi pripoznala partikularne identitete, izključene iz realno obstoje-
če pravno institucionalizirane sfere univerzalnega, kot participirajoče na
univerzalnem in s tem univerzalizirala sámo institucionalizirano uni-
verzalnost. Politika kulturnega prevajanja je politika priznanja.
Butler torej očitno izenači nravnost s kulturo. Le tako lahko uni-
verzalnost, ki ji pri Heglu daje materialno eksistenco nravnost, pogoju-
je s preseganjem kulturnih meja, ki naj bi bile značilne za sodobne druž-
be. Toda to izenačenje je že regresija v razmerju do Hegla. Pri njem na-
mreč ne le nravnost univerzalizira tako abstraktno pravo kakor njego-
vo univerzalizacijo v moralnosti, temveč tudi v kraljestvu same nravno-
sti država univerzalizira tako družino kakor njeno univerzalizacijo v ci-
vilni družbi. Ko se tedaj Butler vrača h kulturi, ko očita sodobni drža-
vi rigidnost, se neupravičeno sklicuje na Fenomenologijo duha in Oris fi-
lozofije prava.20 Pravna filozofija sicer predvideva takšno vračanje od dr-
žave k civilni družbi, saj univerzalizacija, ki poganja triado, ni preprosta
negacija prvih dveh členov v tretjem.21 Toda tovrstno vračanje prav tako
ni nevtralno, ni brez posledic za univerzalnost, saj se izkaže za regresijo,
brž ko Pravno filozofijo beremo na ozadju Fenomenologije:22 država civil-
ne družbe ne negira, pač pa jo naddoloči, tako da je sleherna vrnitev v ci-
vilno družbo regresivna v razmerju do sfere države.
Butler lahko prikaže kulturo kot univerzalnejšo kakor država, le če
Pravno filozofijo interpretira mimo Fenomenologije, in sicer mimo tam-
kajšnje črke (Fenomenologija nravnost podredi moralnosti, ne nadredi)23
in zlasti mimo duha, dialektike Fenomenologije. Negacijo družine in ci-
vilne družbe v državi spelje na medsebojno odvisnost vseh treh institu-
cij nravnosti, da bi razkrila odvisnost državnega prava od družinskih in
19 Prav tam, 20–21, 24–25, 35.
20 Prav tam, 172.
21 J. Simoniti, Nelagodje ob določnosti, v: A. Honneth, Trpeti zaradi nedoločnosti: Reaktualizacija Heglo-
ve Pravne filozofije, Ljubljana 2007, 110. Prim. Laclauovo kritiko prilastitve Heglove dialektike Sit-
tlichkeit pri J. Butler: J. Butler idr., Contingency, Hegemony, Universality, n. d., 296.
22 Prav tam.
23 Prav tam, 108 op. 16.
sodobnost obravnava kot multikulturno, je po njenem univerzalno vza-
jemno pripoznanje mogoče zgolj prek prevajanja med kulturami, prek
kulturnega prevajanja. Ko ni več mogoče ne univerzalizirati ene kultu-
re ne najti skupne poteze vseh kultur, je univerzalizacija pripoznanja od-
visna od kulturnega prevajanja.19 Multikulturnost naj bi moglo zagoto-
viti le prevajanje med partikularnim in univerzalnim, politika prevaja-
nja, ki bi pripoznala partikularne identitete, izključene iz realno obstoje-
če pravno institucionalizirane sfere univerzalnega, kot participirajoče na
univerzalnem in s tem univerzalizirala sámo institucionalizirano uni-
verzalnost. Politika kulturnega prevajanja je politika priznanja.
Butler torej očitno izenači nravnost s kulturo. Le tako lahko uni-
verzalnost, ki ji pri Heglu daje materialno eksistenco nravnost, pogoju-
je s preseganjem kulturnih meja, ki naj bi bile značilne za sodobne druž-
be. Toda to izenačenje je že regresija v razmerju do Hegla. Pri njem na-
mreč ne le nravnost univerzalizira tako abstraktno pravo kakor njego-
vo univerzalizacijo v moralnosti, temveč tudi v kraljestvu same nravno-
sti država univerzalizira tako družino kakor njeno univerzalizacijo v ci-
vilni družbi. Ko se tedaj Butler vrača h kulturi, ko očita sodobni drža-
vi rigidnost, se neupravičeno sklicuje na Fenomenologijo duha in Oris fi-
lozofije prava.20 Pravna filozofija sicer predvideva takšno vračanje od dr-
žave k civilni družbi, saj univerzalizacija, ki poganja triado, ni preprosta
negacija prvih dveh členov v tretjem.21 Toda tovrstno vračanje prav tako
ni nevtralno, ni brez posledic za univerzalnost, saj se izkaže za regresijo,
brž ko Pravno filozofijo beremo na ozadju Fenomenologije:22 država civil-
ne družbe ne negira, pač pa jo naddoloči, tako da je sleherna vrnitev v ci-
vilno družbo regresivna v razmerju do sfere države.
Butler lahko prikaže kulturo kot univerzalnejšo kakor država, le če
Pravno filozofijo interpretira mimo Fenomenologije, in sicer mimo tam-
kajšnje črke (Fenomenologija nravnost podredi moralnosti, ne nadredi)23
in zlasti mimo duha, dialektike Fenomenologije. Negacijo družine in ci-
vilne družbe v državi spelje na medsebojno odvisnost vseh treh institu-
cij nravnosti, da bi razkrila odvisnost državnega prava od družinskih in
19 Prav tam, 20–21, 24–25, 35.
20 Prav tam, 172.
21 J. Simoniti, Nelagodje ob določnosti, v: A. Honneth, Trpeti zaradi nedoločnosti: Reaktualizacija Heglo-
ve Pravne filozofije, Ljubljana 2007, 110. Prim. Laclauovo kritiko prilastitve Heglove dialektike Sit-
tlichkeit pri J. Butler: J. Butler idr., Contingency, Hegemony, Universality, n. d., 296.
22 Prav tam.
23 Prav tam, 108 op. 16.
