Page 291 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 291
prisvajanje teorije govornih dejanj v ideologiji ...
zahteva pravo, ki bi lahko status pravnih subjektov podelilo tudi identi-
tetam, ki jim sodobno konservativno pravo odreka ta status.
Pravo protislovje Judith Butler je v tem, da s kritiko pravne regula-
cije identitet predlaga še večjo pravno regulacijo identitet, regulacijo na
način abstrakcije, ki je ravno pravni način reprodukcije produkcijskih
razmerij. Moderno pravo reproducira produkcijska razmerja, tako da ab-
strahira od njih, da pripadnikom vseh razredov podeli status pravnih su-
bjektov, lastnikov konstantnega kapitala (produkcijskih sredstev) ali va-
riabilnega (delovne sile), in jih s tem interpelira na položaj, od koder se
jim produkcijska razmerja kažejo kot naravna razmerja med dvema obli-
kama kapitala.15 Se pravi, ko Butler zavrača pravo, ker to ne abstrahira od
identitetnih partikularnosti, zahteva še več pravne regulacije; ko fetiši-
stično utaji nemožnost naslovljenčeve subverzije sovražnega govora brez
pomoči pravne cenzure, reproducira ravno pravno institucionalizacijo
blagovnega fetišizma. Emancipacijo identitet od pravnih regulacij, ki jo
zagovarja na podlagi svoje kritike prava, doseže prav meščansko pravo.16
Ker Butler državi očita le zainteresiranost pravne institucije, ne
pa tudi usihanja institucij socialne države, se ne zavzema za progresiv-
no pretvorbo subsidiarne države v socialno, temveč le za regresivno ato-
mizacijo družb v identitetne skupnosti in neposredno izpostavitev teh
identitet trgu delovne sile. Kulturno prevajanje je resda nezvedljivo, ker
je univerzalizacija po definiciji neskončna, sama neskončnost vključeva-
nja izključenega. A to definicijo priskrbi blagovni fetišizem, domačin-
ski pogled na kapital: neskončno samooplajanje kapitala terja neskonč-
no vključevanje izključenih.17
Pri postuliranju univerzalnosti onstran pravnega pojma se Butler
sklicuje na Heglovo kritiko Kantove formalistične razločitve subjektiv-
nih kategorij in objektivnega sveta. Hegel pokaže, da individuum parti-
cipira na univerzalnosti, kolikor subjektivira objektivno sfero nravnosti,
Sittlichkeit. Kajti kot odtujen v tej sferi družine, civilne družbe in države
je lahko pripoznan v skupnosti ostalih subjektov nravnosti. Participaci-
jo na univerzalnosti zagotavlja participacija na nravnosti.18 Ker pa Butler
15 L. Althusser, Ponovno o »Pravu«. Njegova realnost: Pravni ideološki aparat države, slov. prev. T.
Bartole, Časopis za kritiko znanosti 35 (2007), št. 229–230, 213–214.
16 Tovrstno emancipacijo prek abstrakcije doseže celotna moderna državna institucija, ne le njen prav-
ni aparat, tako da se lahko kulturno prevajanje kaže kot problem šele po neoliberalni odpravi moder-
ne države. (Gl. R. Močnik, 3 teorije, n. d., 21 op. 25; za pravno abstrakcijo identitet od zakona gl. isti,
Beseda besedo, Ljubljana 1985, 201, 102.)
17 Četudi vključevanje na način izključevanja: I. Wallerstein, Uvod v analizo svetovnih-sistemov, slov. prev.
T. Rener, Ljubljana 2006, 55–56.
18 J. Butler idr., Contingency, Hegemony, Universality, n. d., 20–21, 172.
zahteva pravo, ki bi lahko status pravnih subjektov podelilo tudi identi-
tetam, ki jim sodobno konservativno pravo odreka ta status.
Pravo protislovje Judith Butler je v tem, da s kritiko pravne regula-
cije identitet predlaga še večjo pravno regulacijo identitet, regulacijo na
način abstrakcije, ki je ravno pravni način reprodukcije produkcijskih
razmerij. Moderno pravo reproducira produkcijska razmerja, tako da ab-
strahira od njih, da pripadnikom vseh razredov podeli status pravnih su-
bjektov, lastnikov konstantnega kapitala (produkcijskih sredstev) ali va-
riabilnega (delovne sile), in jih s tem interpelira na položaj, od koder se
jim produkcijska razmerja kažejo kot naravna razmerja med dvema obli-
kama kapitala.15 Se pravi, ko Butler zavrača pravo, ker to ne abstrahira od
identitetnih partikularnosti, zahteva še več pravne regulacije; ko fetiši-
stično utaji nemožnost naslovljenčeve subverzije sovražnega govora brez
pomoči pravne cenzure, reproducira ravno pravno institucionalizacijo
blagovnega fetišizma. Emancipacijo identitet od pravnih regulacij, ki jo
zagovarja na podlagi svoje kritike prava, doseže prav meščansko pravo.16
Ker Butler državi očita le zainteresiranost pravne institucije, ne
pa tudi usihanja institucij socialne države, se ne zavzema za progresiv-
no pretvorbo subsidiarne države v socialno, temveč le za regresivno ato-
mizacijo družb v identitetne skupnosti in neposredno izpostavitev teh
identitet trgu delovne sile. Kulturno prevajanje je resda nezvedljivo, ker
je univerzalizacija po definiciji neskončna, sama neskončnost vključeva-
nja izključenega. A to definicijo priskrbi blagovni fetišizem, domačin-
ski pogled na kapital: neskončno samooplajanje kapitala terja neskonč-
no vključevanje izključenih.17
Pri postuliranju univerzalnosti onstran pravnega pojma se Butler
sklicuje na Heglovo kritiko Kantove formalistične razločitve subjektiv-
nih kategorij in objektivnega sveta. Hegel pokaže, da individuum parti-
cipira na univerzalnosti, kolikor subjektivira objektivno sfero nravnosti,
Sittlichkeit. Kajti kot odtujen v tej sferi družine, civilne družbe in države
je lahko pripoznan v skupnosti ostalih subjektov nravnosti. Participaci-
jo na univerzalnosti zagotavlja participacija na nravnosti.18 Ker pa Butler
15 L. Althusser, Ponovno o »Pravu«. Njegova realnost: Pravni ideološki aparat države, slov. prev. T.
Bartole, Časopis za kritiko znanosti 35 (2007), št. 229–230, 213–214.
16 Tovrstno emancipacijo prek abstrakcije doseže celotna moderna državna institucija, ne le njen prav-
ni aparat, tako da se lahko kulturno prevajanje kaže kot problem šele po neoliberalni odpravi moder-
ne države. (Gl. R. Močnik, 3 teorije, n. d., 21 op. 25; za pravno abstrakcijo identitet od zakona gl. isti,
Beseda besedo, Ljubljana 1985, 201, 102.)
17 Četudi vključevanje na način izključevanja: I. Wallerstein, Uvod v analizo svetovnih-sistemov, slov. prev.
T. Rener, Ljubljana 2006, 55–56.
18 J. Butler idr., Contingency, Hegemony, Universality, n. d., 20–21, 172.
