Page 293 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 293
prisvajanje teorije govornih dejanj v ideologiji ...
civilnodružbenih norm24 in da bi nato mobilizirala to odvisnost drža-
ve od kulture za boj proti hegemoniji pravne države.25 A ta boj za dodeli-
tev statusa pravnega subjekta identitetam, konstitutivno izključenim iz
pravne definicije univerzalnosti, je le boj za globalizacijo pravno določe-
nih razmerij kapitalistične eksploatacije. Zaradi prezrtja nezvedljivosti
negacije na vzajemno odvisnost, prezrtja naddoločenosti negirane sfere z
negirajočo, je tudi zahteva J. Butler po univerzalnosti kot procesu in ne
kot sferi, institucionalizirani v pravni državi, naddoločena s sodobno dr-
žavo, ki je ravno institucionalizirana regresija socialne in pravne države
na raven subsidiarne in identitarne države. Njen antietatizem je antieta-
tizem sodobne države, njena regresija je regresija kot sodobna država.26
Ko Butler brani civilno družbo, jo podreja kapitalu. Njena apropriacija
Derridajevega branja Austina27 je ideološka, paradigma sodobne eksper-
tne vednosti je.
Pri obravnavi splošnega performativnega protislovja pravne insti-
tucije Butler med drugim pokaže, da je sodobni pravno-državni uredi-
tvi ZDA inherentno protislovje med 1. ustavnim amandmajem, ki za-
gotavlja svobodo govora, in 14. amandmajem, ki zagotavlja enakoprav-
no uveljavljanje pravic in svoboščin. Pravni sistem naleti na lastno pro-
tislovje, ko obravnava svojemu pojmu univerzalnosti nasprotujoče izja-
ve, denimo sovražni govor. Sistem mora določiti trenutek, v katerem so-
vražni govor prestopi mejo, onkraj katere ga ne ščiti več 1. amandma, saj
krši »Klavzulo o enakopravni zaščiti« 14. amandmaja, s tem ko onemo-
goča naslovljencu uveljavljanje svobode govora.28 Iz prikaza J. Butler to-
rej izhaja, da normalno delovanje pravne institucije v primeru obravnave
sovražnega govora pripelje do protislovja med svobodo govora izjavljal-
cev in svobodo govora naslovljencev. Toda pravo ni nič drugega kakor
institucija, namenjena reševanju tovrstnih protislovij, ki jih proizvaja re-
gularno delovanje institucij. Butler se prehitro zadovolji z dekonstrukci-
jo protislovja – saj hiti k zavrnitvi prava v imenu subverzivnosti izjav, na-
sprotujočih pravni univerzalnosti.
24 Na primer odvisnost pravne definicije univerzalnosti od homofobne patriarhalne politike (J. Butler,
Excitable Speech, n. d., 62–63, 23, 10, 22, 93).
25 J. Butler idr., Contingency, Hegemony, Universality, n. d., 174–175.
26 Njena kritika države se ne spremeni niti ob današnji vse očitnejši eksternalizaciji stroškov multinaci-
onalnega kapitala na celotne nacionalne države: ista, Frames of War: When is Life Grievable?, London
2009, 26.
27 Za to branje gl. pogl. »Derridajev poseg v teorijo govornih dejanj s kategorijo iterabilnosti« v tem
zborniku.
28 J. Butler, Excitable Speech, n. d., 64, 75, 73.
civilnodružbenih norm24 in da bi nato mobilizirala to odvisnost drža-
ve od kulture za boj proti hegemoniji pravne države.25 A ta boj za dodeli-
tev statusa pravnega subjekta identitetam, konstitutivno izključenim iz
pravne definicije univerzalnosti, je le boj za globalizacijo pravno določe-
nih razmerij kapitalistične eksploatacije. Zaradi prezrtja nezvedljivosti
negacije na vzajemno odvisnost, prezrtja naddoločenosti negirane sfere z
negirajočo, je tudi zahteva J. Butler po univerzalnosti kot procesu in ne
kot sferi, institucionalizirani v pravni državi, naddoločena s sodobno dr-
žavo, ki je ravno institucionalizirana regresija socialne in pravne države
na raven subsidiarne in identitarne države. Njen antietatizem je antieta-
tizem sodobne države, njena regresija je regresija kot sodobna država.26
Ko Butler brani civilno družbo, jo podreja kapitalu. Njena apropriacija
Derridajevega branja Austina27 je ideološka, paradigma sodobne eksper-
tne vednosti je.
Pri obravnavi splošnega performativnega protislovja pravne insti-
tucije Butler med drugim pokaže, da je sodobni pravno-državni uredi-
tvi ZDA inherentno protislovje med 1. ustavnim amandmajem, ki za-
gotavlja svobodo govora, in 14. amandmajem, ki zagotavlja enakoprav-
no uveljavljanje pravic in svoboščin. Pravni sistem naleti na lastno pro-
tislovje, ko obravnava svojemu pojmu univerzalnosti nasprotujoče izja-
ve, denimo sovražni govor. Sistem mora določiti trenutek, v katerem so-
vražni govor prestopi mejo, onkraj katere ga ne ščiti več 1. amandma, saj
krši »Klavzulo o enakopravni zaščiti« 14. amandmaja, s tem ko onemo-
goča naslovljencu uveljavljanje svobode govora.28 Iz prikaza J. Butler to-
rej izhaja, da normalno delovanje pravne institucije v primeru obravnave
sovražnega govora pripelje do protislovja med svobodo govora izjavljal-
cev in svobodo govora naslovljencev. Toda pravo ni nič drugega kakor
institucija, namenjena reševanju tovrstnih protislovij, ki jih proizvaja re-
gularno delovanje institucij. Butler se prehitro zadovolji z dekonstrukci-
jo protislovja – saj hiti k zavrnitvi prava v imenu subverzivnosti izjav, na-
sprotujočih pravni univerzalnosti.
24 Na primer odvisnost pravne definicije univerzalnosti od homofobne patriarhalne politike (J. Butler,
Excitable Speech, n. d., 62–63, 23, 10, 22, 93).
25 J. Butler idr., Contingency, Hegemony, Universality, n. d., 174–175.
26 Njena kritika države se ne spremeni niti ob današnji vse očitnejši eksternalizaciji stroškov multinaci-
onalnega kapitala na celotne nacionalne države: ista, Frames of War: When is Life Grievable?, London
2009, 26.
27 Za to branje gl. pogl. »Derridajev poseg v teorijo govornih dejanj s kategorijo iterabilnosti« v tem
zborniku.
28 J. Butler, Excitable Speech, n. d., 64, 75, 73.
