Page 290 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 290
Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije
v ta pojem, ki je s tem retroaktivno univerzaliziran.14 Pravo bi bilo uni-
verzalistično, če bi zaščitilo in ne sankcioniralo sovražni govor, coming
out v vojski, pornografijo in druge vrste izjav, ki so kot partikularistične
v protislovju s pravnim pojmom univerzalnosti.
Posebej, kot realno obstoječa institucija sodobnih univerzalistič-
nih družb, pa je pravo protislovno, zato ker zastopa partikularne intere-
se konservativne politike. V skladu s konservativno podobo seksualno-
sti cenzurira le coming out v vojski in pornografijo, ne pa tudi sovražnega
govora, ki se naslavlja na pripadnike in pripadnice spolnih, rasnih, ver-
skih manjšin. Posebni primeri protislovja pa so, zdi se, po J. Butler pro-
tislovni tudi sami v sebi, ne le med seboj. Se pravi, protislovje ni le med
cenzuro, ki doleti coming out v vojski in pornografijo, in zaščito, ki jo
pravo nameni sovražnemu govoru, ampak tudi v vsakem izmed teh treh
primerov posebej. Kajti pravo sankcionira coming out v vojski, da bi pri-
krilo latentno homoseksualnost vojaških skupnosti; ko cenzurira por-
nografijo, ji za nazaj podeli status konvencionalne reprezentacije seksu-
alnosti, ki ga sama ne bi mogla doseči; in celo v izjemnih primerih, ko
pravo cenzurira sovražni govor o manjšinah, to stori le zato, da ne bi z
zaščito sovražnega govora izzvalo protestov v obrambo naslovljencev so-
vražnega govora, poleg tega pa kakor v primeru pornografije sama prav-
na sankcija proizvede sovražni govor, mu podeli status govornega deja-
nja.
Butler potemtakem očita pravu, da cenzurira in da ne cenzurira do-
sledno. A preden prehitro zardimo protislovnost očitkov, moramo skle-
niti, da to navidezno protislovje le govori o vsebini pravnega pojma uni-
verzalnosti: ta vsebina je vsebina konservativne politike, zato ščiti naslo-
vljence pornografije in homoseksualcev v vojski, ne pa tudi naslovljencev
sovražnega govora. Na podlagi tega očitka o zainteresiranosti, partiku-
larizmu pravnega pojma univerzalnosti se Butler zavzema za pravo, ki bi
docela umaknilo cenzuro in zaščitilo vse izjave, tudi sovražni govor, ter
tako omogočilo naslovljencem, da te izjave reartikulirajo, da jih s proce-
som kulturnega prevajanja vključijo v realno obstoječi, partikularistični
pravni pojem univerzalnosti. To pa pomeni, da se Butler s samim zavra-
čanjem prava zavzema za še močnejše pravo, proti manifestnim trditvam
14 J. Butler idr., Contingency, Hegemony, Universality, London 2000, 168–169, 178–179.
Če naslovljencem izrazov queer, temnopolt/-a/-i, ženska uspe reartikulirati te elemente sovražnega go-
vora v elemente lastnih identitetnih izjav (J. Butler, Excitable Speech, n. d., 158), tj. če jim uspe prevesti
sovražni govor, ki ga pravo sankcionira, v identitetne izjave, ki jih pravo ratificira, tedaj jim uspe sub-
vertirati tudi to pravo, univerzalizirati pravno definicijo izrazov pravica, enakopravnost, svoboda (prav
tam, 160–163), saj ti izrazi odslej referirajo tudi na naslovljence prvih izrazov.
v ta pojem, ki je s tem retroaktivno univerzaliziran.14 Pravo bi bilo uni-
verzalistično, če bi zaščitilo in ne sankcioniralo sovražni govor, coming
out v vojski, pornografijo in druge vrste izjav, ki so kot partikularistične
v protislovju s pravnim pojmom univerzalnosti.
Posebej, kot realno obstoječa institucija sodobnih univerzalistič-
nih družb, pa je pravo protislovno, zato ker zastopa partikularne intere-
se konservativne politike. V skladu s konservativno podobo seksualno-
sti cenzurira le coming out v vojski in pornografijo, ne pa tudi sovražnega
govora, ki se naslavlja na pripadnike in pripadnice spolnih, rasnih, ver-
skih manjšin. Posebni primeri protislovja pa so, zdi se, po J. Butler pro-
tislovni tudi sami v sebi, ne le med seboj. Se pravi, protislovje ni le med
cenzuro, ki doleti coming out v vojski in pornografijo, in zaščito, ki jo
pravo nameni sovražnemu govoru, ampak tudi v vsakem izmed teh treh
primerov posebej. Kajti pravo sankcionira coming out v vojski, da bi pri-
krilo latentno homoseksualnost vojaških skupnosti; ko cenzurira por-
nografijo, ji za nazaj podeli status konvencionalne reprezentacije seksu-
alnosti, ki ga sama ne bi mogla doseči; in celo v izjemnih primerih, ko
pravo cenzurira sovražni govor o manjšinah, to stori le zato, da ne bi z
zaščito sovražnega govora izzvalo protestov v obrambo naslovljencev so-
vražnega govora, poleg tega pa kakor v primeru pornografije sama prav-
na sankcija proizvede sovražni govor, mu podeli status govornega deja-
nja.
Butler potemtakem očita pravu, da cenzurira in da ne cenzurira do-
sledno. A preden prehitro zardimo protislovnost očitkov, moramo skle-
niti, da to navidezno protislovje le govori o vsebini pravnega pojma uni-
verzalnosti: ta vsebina je vsebina konservativne politike, zato ščiti naslo-
vljence pornografije in homoseksualcev v vojski, ne pa tudi naslovljencev
sovražnega govora. Na podlagi tega očitka o zainteresiranosti, partiku-
larizmu pravnega pojma univerzalnosti se Butler zavzema za pravo, ki bi
docela umaknilo cenzuro in zaščitilo vse izjave, tudi sovražni govor, ter
tako omogočilo naslovljencem, da te izjave reartikulirajo, da jih s proce-
som kulturnega prevajanja vključijo v realno obstoječi, partikularistični
pravni pojem univerzalnosti. To pa pomeni, da se Butler s samim zavra-
čanjem prava zavzema za še močnejše pravo, proti manifestnim trditvam
14 J. Butler idr., Contingency, Hegemony, Universality, London 2000, 168–169, 178–179.
Če naslovljencem izrazov queer, temnopolt/-a/-i, ženska uspe reartikulirati te elemente sovražnega go-
vora v elemente lastnih identitetnih izjav (J. Butler, Excitable Speech, n. d., 158), tj. če jim uspe prevesti
sovražni govor, ki ga pravo sankcionira, v identitetne izjave, ki jih pravo ratificira, tedaj jim uspe sub-
vertirati tudi to pravo, univerzalizirati pravno definicijo izrazov pravica, enakopravnost, svoboda (prav
tam, 160–163), saj ti izrazi odslej referirajo tudi na naslovljence prvih izrazov.
