Page 288 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 288
Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije
Susan Bassnett celo napisala študijo Intercultural Dialogue, »Medkul-
turni dialog«, za The British Council).
Se pravi, odkar je Judith Butler prek svojih obravnav performativ-
nosti in v navezavi na spise Homija Bhabhe uveljavila pojem »kulturno
prevajanje«, prevajanje »ni več obravnavano zgolj pri opisovanju proce-
sa občevanja med jeziki, pač pa postaja model časa-prostora, geopolitič-
nih razmerij, postnacionalnih identitet in navsezadnje celo metafora za
samo kulturo«.3 V tem poglavju bomo predlagali, da je praksa Judith
Butler ideološka, saj ne reflektira zgodovinskih pogojev za svojo konsti-
tucijo spoznavnega predmeta, tako da si onemogoči tudi refleksijo lastne
pozicije izjavljanja, konstitutivno4 za teoretsko prakso.
Zgodovinski pogoj Austinove teorije govornih dejanj je vznik nacio-
nalnega jezika. Šele nacionalni jezik odtuji izjavljalce od njihovega samo-
niklega izjavljalnega položaja in s tem omogoči analizo govornih dejanj
kot dejanj konstitucije izjavljanega položaja v samem procesu izjavljanja.5
Austinova refleksija te situacije in s tem teorizacije govornih dejanj je
implicitna, povzamemo jo lahko iz njegove siceršnje refleksije instituci-
onalne pogojenosti posrečenosti govornih dejanj (tako da mu Derrida6
celo očita, da kliče policijo nad izjavljalce ponesrečenih dejanj).
Zgodovinski pogoj dekonstrukcije Austina pri Derridaju in J. Bu-
tler je neoliberalno odpravljanje nacionalne države, odpravljanje, ki prav
kot odpravljanje pravnih in socialnih sankcij zoper sovražni govor in so-
rodne identitetne izjave omogoča vznik ilokucijske moči teh izjav, ki jo
analizira Butler.7 A v nasprotju z Derridajem, ki v svojo obravnavo ob-
čevanja (»komunikacije«)8 v referatu »Signatura dogodek kontekst«
izrecno všteje sam referat (»‘komunikacijo’«),9 v katerem prakticira to
obravnavo, Butler ne reflektira svojega pojmovanja »kulturnega preva-
janja« med identitetnimi izjavami. Medtem ko lahko Derridajevi refle-
ksiji lastne pozicije izjavljanja kot »komunikacije« očitamo kvečjemu
3 H. Steyerl, Beyond Culture: The Politics of Translation, 2005 (http://translate.eipcp.net/concept/
steyerl-concept-en).
4 Gl. R. Močnik, 3 teorije: ideologija, nacija, institucija, Ljubljana 1999,77.
5 Gl. prav tam, 72–77, za pogojenost teorije ideologije, kamor uvrščamo Austinov projekt, s to zgodo-
vinsko situacijo.
6 J. Derrida, Limited Inc, Pariz 1990, 195.
7 V družbeni formaciji s kapitalističnim produkcijskim sistemom lahko namreč svobodo izražanja
zagotavlja le nacionalna ničta institucija, ki materialne pogoje svobode izražanja odtuji privatnim la-
stnikom produkcijskih sredstev in jih nato institucionalno vrača državljanom in državljankam. (Gl.
R. Močnik, 3 teorije, n. d., 101–103).
8 J. Derrida, Signatura dogodek kontekst, slov. prev. S. Perpar, U. Grilc, v: Sodobna literarna teorija, ur.
A. Pogačnik, Ljubljana 1995, 119–127.
9 Prav tam, 120, 126.
Susan Bassnett celo napisala študijo Intercultural Dialogue, »Medkul-
turni dialog«, za The British Council).
Se pravi, odkar je Judith Butler prek svojih obravnav performativ-
nosti in v navezavi na spise Homija Bhabhe uveljavila pojem »kulturno
prevajanje«, prevajanje »ni več obravnavano zgolj pri opisovanju proce-
sa občevanja med jeziki, pač pa postaja model časa-prostora, geopolitič-
nih razmerij, postnacionalnih identitet in navsezadnje celo metafora za
samo kulturo«.3 V tem poglavju bomo predlagali, da je praksa Judith
Butler ideološka, saj ne reflektira zgodovinskih pogojev za svojo konsti-
tucijo spoznavnega predmeta, tako da si onemogoči tudi refleksijo lastne
pozicije izjavljanja, konstitutivno4 za teoretsko prakso.
Zgodovinski pogoj Austinove teorije govornih dejanj je vznik nacio-
nalnega jezika. Šele nacionalni jezik odtuji izjavljalce od njihovega samo-
niklega izjavljalnega položaja in s tem omogoči analizo govornih dejanj
kot dejanj konstitucije izjavljanega položaja v samem procesu izjavljanja.5
Austinova refleksija te situacije in s tem teorizacije govornih dejanj je
implicitna, povzamemo jo lahko iz njegove siceršnje refleksije instituci-
onalne pogojenosti posrečenosti govornih dejanj (tako da mu Derrida6
celo očita, da kliče policijo nad izjavljalce ponesrečenih dejanj).
Zgodovinski pogoj dekonstrukcije Austina pri Derridaju in J. Bu-
tler je neoliberalno odpravljanje nacionalne države, odpravljanje, ki prav
kot odpravljanje pravnih in socialnih sankcij zoper sovražni govor in so-
rodne identitetne izjave omogoča vznik ilokucijske moči teh izjav, ki jo
analizira Butler.7 A v nasprotju z Derridajem, ki v svojo obravnavo ob-
čevanja (»komunikacije«)8 v referatu »Signatura dogodek kontekst«
izrecno všteje sam referat (»‘komunikacijo’«),9 v katerem prakticira to
obravnavo, Butler ne reflektira svojega pojmovanja »kulturnega preva-
janja« med identitetnimi izjavami. Medtem ko lahko Derridajevi refle-
ksiji lastne pozicije izjavljanja kot »komunikacije« očitamo kvečjemu
3 H. Steyerl, Beyond Culture: The Politics of Translation, 2005 (http://translate.eipcp.net/concept/
steyerl-concept-en).
4 Gl. R. Močnik, 3 teorije: ideologija, nacija, institucija, Ljubljana 1999,77.
5 Gl. prav tam, 72–77, za pogojenost teorije ideologije, kamor uvrščamo Austinov projekt, s to zgodo-
vinsko situacijo.
6 J. Derrida, Limited Inc, Pariz 1990, 195.
7 V družbeni formaciji s kapitalističnim produkcijskim sistemom lahko namreč svobodo izražanja
zagotavlja le nacionalna ničta institucija, ki materialne pogoje svobode izražanja odtuji privatnim la-
stnikom produkcijskih sredstev in jih nato institucionalno vrača državljanom in državljankam. (Gl.
R. Močnik, 3 teorije, n. d., 101–103).
8 J. Derrida, Signatura dogodek kontekst, slov. prev. S. Perpar, U. Grilc, v: Sodobna literarna teorija, ur.
A. Pogačnik, Ljubljana 1995, 119–127.
9 Prav tam, 120, 126.
