Page 279 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 279
kulturni determinizem
nosti v modernih evropskih družbah, ki so fizično nasilje nadomestile s
simbolnim družbenim nasiljem. Za kulturne študije sicer zgodovinskost
ni v ospredju, vendarle pa naj bi bil tudi zanje pojav »navadne kulture«
rezultat zgodovinskega procesa, t. i. »dolge revolucije« po Raymondu
Williamsu, ko se je kultura s pojavom množične (komercialne) kulture
prežela z vsakdanjim življenjem.
»Sistem reprezentacije« je postal ključen teoretski koncept tudi
pri kulturnih študijih, ki govorijo o reprezentacijah kot »skupnih po-
menih«, »shared meanings«, s katerimi naj bi si pripadniki skupnosti
ustvarjali pomene in si jih izmenjevali.24 Besede, zgodbe, podobe, obču-
tja in koncepti naj bi se premikali po družbi v »kulturnih krogotokih«,
»cultural circuits«, in vpletali vse ljudi v hkratno produkcijo ter kon-
sumpcijo pomenov. Kultura je iz tega zornega kota uzrta kot nekaj na-
ravnega in ne družbeno ustvarjenega, kot nekakšna dobrina, ki naj bi jo
ljudje samodejno jemali iz družbe kot »narave«, jo reproducirali in kon-
sumirali. V tem epistemičnem horizontu je zelo težko razviti problema-
tiko družbenih konfliktov, zamegli se celo vprašanje ideoloških spopa-
dov in ideološke hegemonije, saj so »pomeni« in »reprezentacije« po
definiciji skupni, shared, nekakšna nevtralna podlaga družbenemu ob-
čevanju ali pa neproblematični produkt skupnega prizadevanja pri ko-
lektivni produkciji pomenov.
Ta pogled se bistveno razlikuje od materialističnega prijema, ki
vztraja pri proučevanju materialne produkcije ideoloških formacij. Kot
je pokazal G. E. R. Lloyd v knjigi Demystifying Mentalities,25 ne obsta-
ja ena sama in obča družbena kulturna ali, natančneje, simbolna sfera,
temveč več simbolnih produkcij hkrati. Vsako zaznamuje tehnični ra-
zvoj komunikacijskih orodij, ekonomski pogoji, spoznavno polje ipd.
Od tod niz raznih simbolnih produkcij: magična, religiozna, znanstve-
na, umetnostna, pravna … – te pa se tudi same cepijo na razne diskurze,
šole, teorije …
Analize materialnih pogojev, diskurzivne analize in analize koncep-
tov razgrnejo spoznavno polje s specifičnimi pravili, po katerih nastaja-
jo dela in ki jih dela nekdo za nekoga s specifičnim namenom. Vendar
teorije reprezentacije ne zanimajo specifične simbolne produkcije. Za-
nimajo jo obče družbene »reprezentacije«, pravzaprav vednosti – ka-
kor tudi Michela Foucaulta, ki je pomembno vplival na kulturno zgo-
dovino in kulturne študije. Foucault je obče družbene »reprezentaci-
24 Prim.: Representation. Cultural Representation and Signifying Practices, ur. S. Hall, London 1997.
25 G. E. R. Lloyd, Demystifying Mentalities, Cambridge 1990.
nosti v modernih evropskih družbah, ki so fizično nasilje nadomestile s
simbolnim družbenim nasiljem. Za kulturne študije sicer zgodovinskost
ni v ospredju, vendarle pa naj bi bil tudi zanje pojav »navadne kulture«
rezultat zgodovinskega procesa, t. i. »dolge revolucije« po Raymondu
Williamsu, ko se je kultura s pojavom množične (komercialne) kulture
prežela z vsakdanjim življenjem.
»Sistem reprezentacije« je postal ključen teoretski koncept tudi
pri kulturnih študijih, ki govorijo o reprezentacijah kot »skupnih po-
menih«, »shared meanings«, s katerimi naj bi si pripadniki skupnosti
ustvarjali pomene in si jih izmenjevali.24 Besede, zgodbe, podobe, obču-
tja in koncepti naj bi se premikali po družbi v »kulturnih krogotokih«,
»cultural circuits«, in vpletali vse ljudi v hkratno produkcijo ter kon-
sumpcijo pomenov. Kultura je iz tega zornega kota uzrta kot nekaj na-
ravnega in ne družbeno ustvarjenega, kot nekakšna dobrina, ki naj bi jo
ljudje samodejno jemali iz družbe kot »narave«, jo reproducirali in kon-
sumirali. V tem epistemičnem horizontu je zelo težko razviti problema-
tiko družbenih konfliktov, zamegli se celo vprašanje ideoloških spopa-
dov in ideološke hegemonije, saj so »pomeni« in »reprezentacije« po
definiciji skupni, shared, nekakšna nevtralna podlaga družbenemu ob-
čevanju ali pa neproblematični produkt skupnega prizadevanja pri ko-
lektivni produkciji pomenov.
Ta pogled se bistveno razlikuje od materialističnega prijema, ki
vztraja pri proučevanju materialne produkcije ideoloških formacij. Kot
je pokazal G. E. R. Lloyd v knjigi Demystifying Mentalities,25 ne obsta-
ja ena sama in obča družbena kulturna ali, natančneje, simbolna sfera,
temveč več simbolnih produkcij hkrati. Vsako zaznamuje tehnični ra-
zvoj komunikacijskih orodij, ekonomski pogoji, spoznavno polje ipd.
Od tod niz raznih simbolnih produkcij: magična, religiozna, znanstve-
na, umetnostna, pravna … – te pa se tudi same cepijo na razne diskurze,
šole, teorije …
Analize materialnih pogojev, diskurzivne analize in analize koncep-
tov razgrnejo spoznavno polje s specifičnimi pravili, po katerih nastaja-
jo dela in ki jih dela nekdo za nekoga s specifičnim namenom. Vendar
teorije reprezentacije ne zanimajo specifične simbolne produkcije. Za-
nimajo jo obče družbene »reprezentacije«, pravzaprav vednosti – ka-
kor tudi Michela Foucaulta, ki je pomembno vplival na kulturno zgo-
dovino in kulturne študije. Foucault je obče družbene »reprezentaci-
24 Prim.: Representation. Cultural Representation and Signifying Practices, ur. S. Hall, London 1997.
25 G. E. R. Lloyd, Demystifying Mentalities, Cambridge 1990.
