Page 277 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 277
kulturni determinizem
odnose«.18 Kakor v francoski kulturni zgodovini tudi v britanskih kul-
turnih študijih kultura velja za privilegirano mesto, s stališča katerega je
mogoče proučevati kompleksno družbeno totaliteto.19
»Kulturologi« odkrito koketirajo z antropološkimi teorijami in s
proučevanjem družbe z domačijskega stališča, ki ga je Clifford Geertz
utemeljil kot »gosti opis«, »thick description«. Epistemološka podlaga
tega prijema je v uporabi konceptov, ki so domačijskim osebam blizu po
njihovih izkušnjah (experience-near), pa vendarle postavljeni v pomenlji-
ve zveze s koncepti, ki so oddaljeni od neposrednih izkušenj (experien-
ce-distant), da lahko opišejo glavne poteze družbenega življenja.20 Pogled
skoz domačijske predstave in občutja zato navsezadnje omogoča, da iz-
peljemo ugotovitve o splošnih potezah posamičnih družb, da primerja-
mo to, kar Javancem predstavlja »filozofija«, s tem, kar predstavlja Ba-
lijcem »gledališče«. Sodelavci in sodelavke revije Annales so v devetde-
setih letih razmišljanje o »kritičnem obratu« v zgodovinopisju oprli na
zelo podobna izhodišča. Leta 1993 so organizirali konferenco za zapr-
ti krog sodelavcev in sodelavk, na kateri so razpravljali o metodoloških
in epistemoloških vprašanjih zgodovinopisja, prispevke objavili v knji-
gi Les formes de l’expérience, splošne sklepe konference pa je v uvodu h
knjigi povzel tedanji tajnik revije Annales Bernard Lepetit.21 Ta ugota-
vlja, da je kritični obrat zgodovinopisja obrnjen predvsem proti socio-
loškim modelom, ki da so z determinističnimi modeli desetletja tlačili
zgodovinopisje. Zastarelim modelom naj bi se uprla celo »sodobna soci-
ologija«, ki naj bi uvidela, da so družbeni modeli neprimerno analitično
orodje, zato bi jo po Lepetitu moralo zgodovinopisje posnemati in se po-
sloviti od Braudelove ter Labroussove ekonomske in socialne zgodovine
in od njunih razrednih modelov ter ekonomskih tokov. Lepetit celo trdi,
da se morajo zgodovinarji otresti teorije družbe, ki naj bi bila že sama po
sebi »deterministična« in »totalitarna«, kakor naj bi bili »totalitar-
ni« režimi, ki so mislili sebe skoz (marksistično) teorijo družbe. Najve-
18 Isti, Cultural Studies: Two Paradigms, Media, Culture and Society 2 (1980), št. 1, 60.
19 Ta sinergija med novim zgodovinopisjem in kulturnimi študijami je pravzaprav nenavadna, če po-
znamo politične afinitete obeh skupin znanstvenikov. Medtem ko se je francoski teoretski koncept
kulturne zgodovine kalil v nasprotovanju marksizmu in strukturalizmu, so britanski kulturni študi-
ji izšli prav iz marksizma. Kljub temu sta obe skupini razvili podobne teoretske prijeme. Rahla raz-
lika med njima bi lahko bila le v konceptu »ideologije«, ki jo povsem zavračajo novi zgodovinarji, v
kulturnih študijah pa preživi »novo paradigmo«.
20 C. Geertz, »From the Native’s Point of View«: On the Nature of Anthropological Understanding,
v: isti, Local Knowledge, New York 1983, 58.
21 B. Lepetit, Histoire des pratiques, pratique de l’histoire, v: Les formes de l’expérience. Une autre histoire
sociale, ur. B. Lepetit, Pariz 1995, 123–171.
odnose«.18 Kakor v francoski kulturni zgodovini tudi v britanskih kul-
turnih študijih kultura velja za privilegirano mesto, s stališča katerega je
mogoče proučevati kompleksno družbeno totaliteto.19
»Kulturologi« odkrito koketirajo z antropološkimi teorijami in s
proučevanjem družbe z domačijskega stališča, ki ga je Clifford Geertz
utemeljil kot »gosti opis«, »thick description«. Epistemološka podlaga
tega prijema je v uporabi konceptov, ki so domačijskim osebam blizu po
njihovih izkušnjah (experience-near), pa vendarle postavljeni v pomenlji-
ve zveze s koncepti, ki so oddaljeni od neposrednih izkušenj (experien-
ce-distant), da lahko opišejo glavne poteze družbenega življenja.20 Pogled
skoz domačijske predstave in občutja zato navsezadnje omogoča, da iz-
peljemo ugotovitve o splošnih potezah posamičnih družb, da primerja-
mo to, kar Javancem predstavlja »filozofija«, s tem, kar predstavlja Ba-
lijcem »gledališče«. Sodelavci in sodelavke revije Annales so v devetde-
setih letih razmišljanje o »kritičnem obratu« v zgodovinopisju oprli na
zelo podobna izhodišča. Leta 1993 so organizirali konferenco za zapr-
ti krog sodelavcev in sodelavk, na kateri so razpravljali o metodoloških
in epistemoloških vprašanjih zgodovinopisja, prispevke objavili v knji-
gi Les formes de l’expérience, splošne sklepe konference pa je v uvodu h
knjigi povzel tedanji tajnik revije Annales Bernard Lepetit.21 Ta ugota-
vlja, da je kritični obrat zgodovinopisja obrnjen predvsem proti socio-
loškim modelom, ki da so z determinističnimi modeli desetletja tlačili
zgodovinopisje. Zastarelim modelom naj bi se uprla celo »sodobna soci-
ologija«, ki naj bi uvidela, da so družbeni modeli neprimerno analitično
orodje, zato bi jo po Lepetitu moralo zgodovinopisje posnemati in se po-
sloviti od Braudelove ter Labroussove ekonomske in socialne zgodovine
in od njunih razrednih modelov ter ekonomskih tokov. Lepetit celo trdi,
da se morajo zgodovinarji otresti teorije družbe, ki naj bi bila že sama po
sebi »deterministična« in »totalitarna«, kakor naj bi bili »totalitar-
ni« režimi, ki so mislili sebe skoz (marksistično) teorijo družbe. Najve-
18 Isti, Cultural Studies: Two Paradigms, Media, Culture and Society 2 (1980), št. 1, 60.
19 Ta sinergija med novim zgodovinopisjem in kulturnimi študijami je pravzaprav nenavadna, če po-
znamo politične afinitete obeh skupin znanstvenikov. Medtem ko se je francoski teoretski koncept
kulturne zgodovine kalil v nasprotovanju marksizmu in strukturalizmu, so britanski kulturni študi-
ji izšli prav iz marksizma. Kljub temu sta obe skupini razvili podobne teoretske prijeme. Rahla raz-
lika med njima bi lahko bila le v konceptu »ideologije«, ki jo povsem zavračajo novi zgodovinarji, v
kulturnih študijah pa preživi »novo paradigmo«.
20 C. Geertz, »From the Native’s Point of View«: On the Nature of Anthropological Understanding,
v: isti, Local Knowledge, New York 1983, 58.
21 B. Lepetit, Histoire des pratiques, pratique de l’histoire, v: Les formes de l’expérience. Une autre histoire
sociale, ur. B. Lepetit, Pariz 1995, 123–171.
