Page 283 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 283
kulturni determinizem
ki se jim je vtikanje kralja v njihove zadeve zdelo nepotrebno izvajanje
monarhove oblasti nad plemstvom.31 Chartier je pod vtisom Plancho-
nove in Roussillonove moderne uprizoritve komedije kot tragedije načel
vprašanje interpretacije umetnine. Medtem ko je iz tedanjih korespon-
denc in zapisov znano, da se je dvor ob zgodbi o ponižanem povzpetniku
smejal, pa ni znano, kakšne procese identifikacije naj bi komedija spod-
budila med meščani. Chartier sklene, da so meščani gotovo interpretira-
li drugače kakor aristokrati in se skoz interpretacijo postavili v »krvave
in brutalne družbene spopade« z aristokracijo. Poanta Chartierjeve štu-
dije je, da lahko isto delo izzove v različnih družbenih okoljih različne
interpretacije, različne procese identifikacije in oblikovanja družbenih
identitet. Žal pa Chartier za svojo hipotezo ni mogel najti dokazov in s
tem tudi ne za tezo, da so identitetni mehanizmi, ki so neodvisni od kla-
sičnih ekonomskih kategorij družbenih razredov, najpomembnejši tvor-
ci družbenih vezi in družbenih odnosov.
Hall pa je vložek bralca/poslušalca našel v dekodiranju sporočila, saj
naj bi imel sprejemnik razmeroma veliko svobode pri interpretiranju in
pripisovanju pomenov. Podobno kakor Chartier je Hall raziskoval, kako
medijsko sporočilo sprejemajo in interpretirata razred kapitalistov in ra-
zred delavcev, in sicer s podmeno, da sporočilo lahko proizvede različne
»pomene«. V članku o kodiranju/dekodiranju v televizijskem diskurzu
Hall vzame za primer sporočilo s televizijskega informativnega progra-
ma, da je treba delavske mezde zmanjšati za zajezitev inflacije, žrtev pa
naj bi bila potrebna v imenu višjega nacionalnega interesa.32 To sporočilo
sprejemajo kapitalisti, pravi Hall, najbrž res skoz dominantni kod »naci-
onalnega interesa« in »domoljubja«, ki naj bi ga delavci pokazali z mi-
roljubnim odpovedovanjem. Kako pa naj bi to sporočilo razumeli de-
lavci, od katerih zahtevajo žrtev? Kljub študijam diskurzivne argumen-
tacije (na primer v delih Oswalda Ducrota), ki kažejo, da diskurzivna
argumentacija vodi sprejemnika sporočila skoz branje in interpretiranje
sporočila »za roko« in ga porine na ozko pot interpretacijskih možno-
sti, Hall dekodiranje razglasi za svoboden kraj odprtih interpretacijskih
možnosti. V primeru konkretne informacije naj bi delavci sami opravi-
li »epistemološki rez«: informacijo naj bi interpretirali skoz, kot pravi
Hall, opozicijski kod: zavrnili naj bi »nacionalni interes« in poziv k do-
moljubju kot »razredni interes« kapitalistov, proti temu pa naj bi posta-
vili svoj razredni interes in se identificirali kot razred. Hall mora pred-
31 Gl. pogl. De la fête de cour au public citadin v: R. Chartier, Culture écrite et société, n. d.
32 S. Hall, Encoding/Decoding in Television Discourse, n. d.
ki se jim je vtikanje kralja v njihove zadeve zdelo nepotrebno izvajanje
monarhove oblasti nad plemstvom.31 Chartier je pod vtisom Plancho-
nove in Roussillonove moderne uprizoritve komedije kot tragedije načel
vprašanje interpretacije umetnine. Medtem ko je iz tedanjih korespon-
denc in zapisov znano, da se je dvor ob zgodbi o ponižanem povzpetniku
smejal, pa ni znano, kakšne procese identifikacije naj bi komedija spod-
budila med meščani. Chartier sklene, da so meščani gotovo interpretira-
li drugače kakor aristokrati in se skoz interpretacijo postavili v »krvave
in brutalne družbene spopade« z aristokracijo. Poanta Chartierjeve štu-
dije je, da lahko isto delo izzove v različnih družbenih okoljih različne
interpretacije, različne procese identifikacije in oblikovanja družbenih
identitet. Žal pa Chartier za svojo hipotezo ni mogel najti dokazov in s
tem tudi ne za tezo, da so identitetni mehanizmi, ki so neodvisni od kla-
sičnih ekonomskih kategorij družbenih razredov, najpomembnejši tvor-
ci družbenih vezi in družbenih odnosov.
Hall pa je vložek bralca/poslušalca našel v dekodiranju sporočila, saj
naj bi imel sprejemnik razmeroma veliko svobode pri interpretiranju in
pripisovanju pomenov. Podobno kakor Chartier je Hall raziskoval, kako
medijsko sporočilo sprejemajo in interpretirata razred kapitalistov in ra-
zred delavcev, in sicer s podmeno, da sporočilo lahko proizvede različne
»pomene«. V članku o kodiranju/dekodiranju v televizijskem diskurzu
Hall vzame za primer sporočilo s televizijskega informativnega progra-
ma, da je treba delavske mezde zmanjšati za zajezitev inflacije, žrtev pa
naj bi bila potrebna v imenu višjega nacionalnega interesa.32 To sporočilo
sprejemajo kapitalisti, pravi Hall, najbrž res skoz dominantni kod »naci-
onalnega interesa« in »domoljubja«, ki naj bi ga delavci pokazali z mi-
roljubnim odpovedovanjem. Kako pa naj bi to sporočilo razumeli de-
lavci, od katerih zahtevajo žrtev? Kljub študijam diskurzivne argumen-
tacije (na primer v delih Oswalda Ducrota), ki kažejo, da diskurzivna
argumentacija vodi sprejemnika sporočila skoz branje in interpretiranje
sporočila »za roko« in ga porine na ozko pot interpretacijskih možno-
sti, Hall dekodiranje razglasi za svoboden kraj odprtih interpretacijskih
možnosti. V primeru konkretne informacije naj bi delavci sami opravi-
li »epistemološki rez«: informacijo naj bi interpretirali skoz, kot pravi
Hall, opozicijski kod: zavrnili naj bi »nacionalni interes« in poziv k do-
moljubju kot »razredni interes« kapitalistov, proti temu pa naj bi posta-
vili svoj razredni interes in se identificirali kot razred. Hall mora pred-
31 Gl. pogl. De la fête de cour au public citadin v: R. Chartier, Culture écrite et société, n. d.
32 S. Hall, Encoding/Decoding in Television Discourse, n. d.
