Page 258 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 258
Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije
Topos T: »bolj ko se je kdo potrudil na obisk v neprijetno okolje (P)
→ bolj mu morajo biti obiskanci hvaležni (Q)«.
Aktualizacija prvine P iz obrazca T: »in gospod minister se je potru-
dil na obisk v neprijetno okolje mračnega Balkana«.
Sklep, ki ga ni in ki bi aktualiziral prvino Q iz splošnega obrazca T:
»torej: morajo biti obiskanci gospodu ministru še zlasti hvaležni«.
Identitetna operacija:
Topos T’: »bolj ko je kdo obiskanec v neprijetnem okolju (P’) → bolj
mora biti hvaležen tistemu, ki ga je obiskal (Q’)«.
Aktualizacija prvine P’ iz obrazca T’: »in mi smo obiskanci v nepri-
jetnem okolju mračnega Balkana«.
Sklep aktualizira prvino Q’ iz splošnega obrazca T’: »torej: mi mo-
ramo biti še zlasti hvaležni gospodu ministru, da je prišel na naš mrač-
ni Balkan«.
Ironična ali dobesedno mišljena – Tuđmanova izjava vsebuje meha-
nizem za produkcijo-reprodukcijo identitetnega občestva. Izrečena je si-
cer »gospodu ministru«, namenjena pa širnemu občinstvu, ki ga je tre-
ba povezovati v skupnost.
Identitetna strategija: zgled III – ambivalenca identitetne
avtoritete
V dosedanjih analizah smo predpostavljali, da ostaja razmerje med
dilemo (»Amati ali Stradivari«) in instanco, ki omogoči razrešitev di-
leme (»Whaferdale«), ves čas enako: enako kakor je bilo razmerje med
ideologijama z »absolutno« veljavo pri monarhični avtoriteti in enako
kakor je bilo razmerje med raznimi (regionalnimi) ideologijamo in »nič-
to institucijo« pri naciji. Dilema vznikne »samodejno« na nižji ravni –
in se razreši s tem, da se individuum v dilemi zateče k nadrejeni ideolo-
ški instanci (k avtoriteti). A že pri naciji višja instanca – »ničta institu-
cija« – pravzaprav ni omogočala razrešitve dileme: omogočila je zlasti
njeno »racionalno« definicijo. To sposobnost si, kakor smo rekli, ničta
institucija pravzaprav pripisuje abuzivno: saj je »racionalna definicija«
ideološke dileme mogoča že na podlagi samodejne komunikacijske koo-
ironična. Prizor sem sam videl in takrat nisem imel vtisa, da bi hrvaški predsednik ironiziral. A ne
glede na to, kaj naj bi bil govorec »resnično mislil«, ugovor ne spodbija analize: da bi izjava lahko bila
ironična, mora »hkrati« s produkcijo »ironične distance« izvršiti tudi pomenske operacije, ki proi-
zvedejo tisti (»ne-ironični«) pomen, do katerega se vzpostavlja ironična distanca. V tem primeru se
tukajšnja analiza omejuje na analizo terminus ab quo ironične distance. Zaradi konkretne semantike
pričujoče izjave pa bi morebitna ironija celo dodatno potrdila tukajšnjo analizo: ironija bi se namreč
vrtela prav okoli travmatične negotovosti glede pripadnosti »Balkanu«. V nadaljevanju prim. anali-
zo izjave predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška.
Topos T: »bolj ko se je kdo potrudil na obisk v neprijetno okolje (P)
→ bolj mu morajo biti obiskanci hvaležni (Q)«.
Aktualizacija prvine P iz obrazca T: »in gospod minister se je potru-
dil na obisk v neprijetno okolje mračnega Balkana«.
Sklep, ki ga ni in ki bi aktualiziral prvino Q iz splošnega obrazca T:
»torej: morajo biti obiskanci gospodu ministru še zlasti hvaležni«.
Identitetna operacija:
Topos T’: »bolj ko je kdo obiskanec v neprijetnem okolju (P’) → bolj
mora biti hvaležen tistemu, ki ga je obiskal (Q’)«.
Aktualizacija prvine P’ iz obrazca T’: »in mi smo obiskanci v nepri-
jetnem okolju mračnega Balkana«.
Sklep aktualizira prvino Q’ iz splošnega obrazca T’: »torej: mi mo-
ramo biti še zlasti hvaležni gospodu ministru, da je prišel na naš mrač-
ni Balkan«.
Ironična ali dobesedno mišljena – Tuđmanova izjava vsebuje meha-
nizem za produkcijo-reprodukcijo identitetnega občestva. Izrečena je si-
cer »gospodu ministru«, namenjena pa širnemu občinstvu, ki ga je tre-
ba povezovati v skupnost.
Identitetna strategija: zgled III – ambivalenca identitetne
avtoritete
V dosedanjih analizah smo predpostavljali, da ostaja razmerje med
dilemo (»Amati ali Stradivari«) in instanco, ki omogoči razrešitev di-
leme (»Whaferdale«), ves čas enako: enako kakor je bilo razmerje med
ideologijama z »absolutno« veljavo pri monarhični avtoriteti in enako
kakor je bilo razmerje med raznimi (regionalnimi) ideologijamo in »nič-
to institucijo« pri naciji. Dilema vznikne »samodejno« na nižji ravni –
in se razreši s tem, da se individuum v dilemi zateče k nadrejeni ideolo-
ški instanci (k avtoriteti). A že pri naciji višja instanca – »ničta institu-
cija« – pravzaprav ni omogočala razrešitve dileme: omogočila je zlasti
njeno »racionalno« definicijo. To sposobnost si, kakor smo rekli, ničta
institucija pravzaprav pripisuje abuzivno: saj je »racionalna definicija«
ideološke dileme mogoča že na podlagi samodejne komunikacijske koo-
ironična. Prizor sem sam videl in takrat nisem imel vtisa, da bi hrvaški predsednik ironiziral. A ne
glede na to, kaj naj bi bil govorec »resnično mislil«, ugovor ne spodbija analize: da bi izjava lahko bila
ironična, mora »hkrati« s produkcijo »ironične distance« izvršiti tudi pomenske operacije, ki proi-
zvedejo tisti (»ne-ironični«) pomen, do katerega se vzpostavlja ironična distanca. V tem primeru se
tukajšnja analiza omejuje na analizo terminus ab quo ironične distance. Zaradi konkretne semantike
pričujoče izjave pa bi morebitna ironija celo dodatno potrdila tukajšnjo analizo: ironija bi se namreč
vrtela prav okoli travmatične negotovosti glede pripadnosti »Balkanu«. V nadaljevanju prim. anali-
zo izjave predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška.
