Page 255 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 255
individualistična paradigma in diskurzivne strategije
hovih bolj ali manj »liberalnih« različicah. Med liberalizmom in fašiz-
mom je torej kontinuiteta.30
Posameznice in posamezniki v takem občestvu nimajo »dilem«:
obstaja en sam idiom medsebojnih odnosov, pravni idiom »pravic in ob-
veznosti« z moralnim dodatkom »lojalnosti do identitetne skupine«;
obstaja pa tudi ena sama »snov«, ki se skoz to sito preceja: »racionalni
interes«. Identitetna strategija se sicer resda izvršuje v imenu »pravice
do dileme«: a njen rezultat je nemožnost dileme ali, s pozitivno formula-
cijo, identitetno občestvo.
Mehanizem za tvorbo identitetnega občestva izhaja iz »sposobno-
sti« identitetne strategije, da v topični argumentacijski postopek vnese
aktualizacijo na »mi«. Vemo, da bo identitetni mehanizem nekakšen
»hipohondrični obrat«. Vendar pa moramo to »formo interpelacije«
razumeti v nekoliko razširjenem pomenu: kot vprašanje, kaj lahko ose-
bek (v našem primeru: kaj lahko »mi«) iztrži iz tega ali onega splošnega
kraja, iz toposa. Hipohondričnemu obratu moramo dodati kalkulantski
pomen. Sicer pa bo zadevo najbolje pojasnila analiza konkretnih zgodo-
vinskih izjav.
Identitetna strategija: zgled I31
Albanci se bojujejo proti monoetnični makedonski državi, ki jim ne dovo-
ljuje, da bi sodelovali v njenih strukturah.32
Topos T: »bolj ko je država monoetnična (P) → manj dopušča aloe-
tničnim skupinam, da participirajo v njenih strukturah (Q)«.
Aktualizacija prvine P iz obrazca T: »in tukajšnja, zdajšnja make-
donska država je P«.
30 To je že stara teza, ki jo je razvil zlasti Nikos Poulantzas. Poulantzas izpeljuje kontinuiteto med »li-
beralno« državo in »totalitarno« (fašistično) državo iz populistične narave nacionalne države. Na isti
poziciji sta, vsaj v grobem, Antonio Negri in Michael Hardt v Imperiju, ko preprosto izenačita »na-
cijo« in »ljudstvo«, »le peuple«. – Po naši analizi gre hkrati za kontinuiteto: nacija in identitetno
občestvo sta načina strukturiranja družbe v individualistični paradigmi; in za diskontinuiteto: identi-
tetno občestvo vznikne pod hegemonijo »pravno strukturirane univerzalistične ideologije«. Iden-
titetno občestvo vznikne, ko pade iluzija, da je univerzalistično ideologijo mogoče realizirati v na-
cionalni državi. Ali, če gledamo z druge strani: identitetno občestvo vznikne, ko transnacionalni
procesi in v njih nastajajoči centri moči delegitimirajo nacionalno državo s pomočjo njene lastne
ideologije (človekovih pravic itn.).
31 V tem razdelku predlagam precej predelano analizo izjave, ki sem jo obdelal že v spisu Meja in iden-
titeta, v: Tomizza in mi 2, ur. N. Fanuko, Umag 2001.
32 Delo, 20. 3. 2001. Izjavo predsednika Demokratične stranke Albancev in takratnega podpredsedni-
ka makedonske vlade Arbëna Xhaferija smo rekonstruirali po povzetku v indirektnem govoru.
hovih bolj ali manj »liberalnih« različicah. Med liberalizmom in fašiz-
mom je torej kontinuiteta.30
Posameznice in posamezniki v takem občestvu nimajo »dilem«:
obstaja en sam idiom medsebojnih odnosov, pravni idiom »pravic in ob-
veznosti« z moralnim dodatkom »lojalnosti do identitetne skupine«;
obstaja pa tudi ena sama »snov«, ki se skoz to sito preceja: »racionalni
interes«. Identitetna strategija se sicer resda izvršuje v imenu »pravice
do dileme«: a njen rezultat je nemožnost dileme ali, s pozitivno formula-
cijo, identitetno občestvo.
Mehanizem za tvorbo identitetnega občestva izhaja iz »sposobno-
sti« identitetne strategije, da v topični argumentacijski postopek vnese
aktualizacijo na »mi«. Vemo, da bo identitetni mehanizem nekakšen
»hipohondrični obrat«. Vendar pa moramo to »formo interpelacije«
razumeti v nekoliko razširjenem pomenu: kot vprašanje, kaj lahko ose-
bek (v našem primeru: kaj lahko »mi«) iztrži iz tega ali onega splošnega
kraja, iz toposa. Hipohondričnemu obratu moramo dodati kalkulantski
pomen. Sicer pa bo zadevo najbolje pojasnila analiza konkretnih zgodo-
vinskih izjav.
Identitetna strategija: zgled I31
Albanci se bojujejo proti monoetnični makedonski državi, ki jim ne dovo-
ljuje, da bi sodelovali v njenih strukturah.32
Topos T: »bolj ko je država monoetnična (P) → manj dopušča aloe-
tničnim skupinam, da participirajo v njenih strukturah (Q)«.
Aktualizacija prvine P iz obrazca T: »in tukajšnja, zdajšnja make-
donska država je P«.
30 To je že stara teza, ki jo je razvil zlasti Nikos Poulantzas. Poulantzas izpeljuje kontinuiteto med »li-
beralno« državo in »totalitarno« (fašistično) državo iz populistične narave nacionalne države. Na isti
poziciji sta, vsaj v grobem, Antonio Negri in Michael Hardt v Imperiju, ko preprosto izenačita »na-
cijo« in »ljudstvo«, »le peuple«. – Po naši analizi gre hkrati za kontinuiteto: nacija in identitetno
občestvo sta načina strukturiranja družbe v individualistični paradigmi; in za diskontinuiteto: identi-
tetno občestvo vznikne pod hegemonijo »pravno strukturirane univerzalistične ideologije«. Iden-
titetno občestvo vznikne, ko pade iluzija, da je univerzalistično ideologijo mogoče realizirati v na-
cionalni državi. Ali, če gledamo z druge strani: identitetno občestvo vznikne, ko transnacionalni
procesi in v njih nastajajoči centri moči delegitimirajo nacionalno državo s pomočjo njene lastne
ideologije (človekovih pravic itn.).
31 V tem razdelku predlagam precej predelano analizo izjave, ki sem jo obdelal že v spisu Meja in iden-
titeta, v: Tomizza in mi 2, ur. N. Fanuko, Umag 2001.
32 Delo, 20. 3. 2001. Izjavo predsednika Demokratične stranke Albancev in takratnega podpredsedni-
ka makedonske vlade Arbëna Xhaferija smo rekonstruirali po povzetku v indirektnem govoru.
