Page 253 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 253
individualistična paradigma in diskurzivne strategije
Hipohondrični obrat izpolnjuje še eno bistveno funkcijo: omogoča vpis
govorke in govorca, subjekta izjavljanja, v izjavo. Seveda hipohondrični
obrat ni edini mehanizem, ki bi zagotavljal to vsekakor bistveno funkci-
jo: je pa eden najpomembnejših mehanizmov, ki to funkcijo zagotavlja-
jo v polju univerzalistične ideologije, artikulirane po modelu »(individu-
alnih) pravic« – če ni v teh okoliščinah nemara celo edini mehanizem.
Hipohondrični obrat, ki ločuje družbene individue drugega od drugega
– povezuje te individue z njimi samimi, zagotavlja identičnost individua
»kot subjekta izjavljanja« s tem istim individuom »kot subjektom izja-
ve«, skratka, individuu zagotavlja »identiteto«.27
Identitetna strategija je hkrati način argumentacije in način, kako se
subjekt vpiše v retorično argumentacijo.28 Identitetna strategija, ki se izvr-
šuje skoz obrazec hipohondričnega obrata, omogoči, da se v retorično iz-
peljavo iz občega kraja, ki je formuliran »brezosebno«, splošno, vpelje
subjekt: ta subjekt bo seveda neka posebna vrsta subjekta, saj je tudi stra-
tegija posebna, specifična – ta subjekt bo »identitetni subjekt«. Če bo
v ednini, bo identitetni subjekt individualne sorte; če bo v množini, bo
kolektivni identitetni subjekt, bo identitetno občestvo, bo neka poseb-
na vrsta »mi«.
Ukvarjali se bomo le z drugo vrsto identitetnega subjekta: s kolek-
tivnim identitetnim subjektom. Mislimo namreč, da je to izhodiščna
oblika identitetnega subjekta in da je individualni identitetni subjekt le
izpeljava iz kolektivnega. Identitetna strategija je namreč po naši kon-
cepciji poseben mehanizem, ki zagotavlja družbeno ali, bolje, »obče-
stveno« kohezijo.
Ker bo torej subjekt, ki ga v argumentacijo vnaša identitetna strate-
gija, »kolektivni subjekt« identitetnega občestva;
27 V analizi identitetnih strategij se bomo oprli na Ducrotovo formalizacijo »argumentacije v jeziku«:
njegov aparat bomo z ravni »jezika« le prenesli na raven »govora«, »diskurza«. Prim.: O. Ducrot,
Slovenian Lectures: Introduction into Argumentative Semantics, angl. prev. S. McEvoy, Ljubljana 2009
(http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=70).
28 Pozneje bomo lahko natančneje rekli, da je identitetna strategija le eden izmed načinov za vpis subjek-
ta v diskurz. Razlike v načinu vpisovanja subjekta v diskurz so prav gotovo razločevalne poteze, ki dolo-
čajo razlike v diskurzivnih strategijah. Ker pa so, na drugi strani, »razlike v vpisovanju subjekta v dis-
kurz« le druga razsežnost ali druga stran ideološke interpelacije (individuov v subjekte), so »razlike
v vpisu subjekta« tisto, čemur bi v teoriji ideologije rekli »razlike v mehanizmu ideološke interpela-
cije«. In ker so, nadalje, razlike v mehanizmih ideološke interpelacije razlike v ideoloških mehaniz-
mih tout court, so torej »razlike v načinu vpisovanja subjekta v diskurz« razločevalne poteze, ki do-
ločajo razlike med različnimi ideologijami – med različlnimi vrstami družbenih vezi – in torej med
različnimi tipi konstitucije občestev, med, sit venia verbo, raznimi tipi Gemeinschaftsformation.
Hipohondrični obrat izpolnjuje še eno bistveno funkcijo: omogoča vpis
govorke in govorca, subjekta izjavljanja, v izjavo. Seveda hipohondrični
obrat ni edini mehanizem, ki bi zagotavljal to vsekakor bistveno funkci-
jo: je pa eden najpomembnejših mehanizmov, ki to funkcijo zagotavlja-
jo v polju univerzalistične ideologije, artikulirane po modelu »(individu-
alnih) pravic« – če ni v teh okoliščinah nemara celo edini mehanizem.
Hipohondrični obrat, ki ločuje družbene individue drugega od drugega
– povezuje te individue z njimi samimi, zagotavlja identičnost individua
»kot subjekta izjavljanja« s tem istim individuom »kot subjektom izja-
ve«, skratka, individuu zagotavlja »identiteto«.27
Identitetna strategija je hkrati način argumentacije in način, kako se
subjekt vpiše v retorično argumentacijo.28 Identitetna strategija, ki se izvr-
šuje skoz obrazec hipohondričnega obrata, omogoči, da se v retorično iz-
peljavo iz občega kraja, ki je formuliran »brezosebno«, splošno, vpelje
subjekt: ta subjekt bo seveda neka posebna vrsta subjekta, saj je tudi stra-
tegija posebna, specifična – ta subjekt bo »identitetni subjekt«. Če bo
v ednini, bo identitetni subjekt individualne sorte; če bo v množini, bo
kolektivni identitetni subjekt, bo identitetno občestvo, bo neka poseb-
na vrsta »mi«.
Ukvarjali se bomo le z drugo vrsto identitetnega subjekta: s kolek-
tivnim identitetnim subjektom. Mislimo namreč, da je to izhodiščna
oblika identitetnega subjekta in da je individualni identitetni subjekt le
izpeljava iz kolektivnega. Identitetna strategija je namreč po naši kon-
cepciji poseben mehanizem, ki zagotavlja družbeno ali, bolje, »obče-
stveno« kohezijo.
Ker bo torej subjekt, ki ga v argumentacijo vnaša identitetna strate-
gija, »kolektivni subjekt« identitetnega občestva;
27 V analizi identitetnih strategij se bomo oprli na Ducrotovo formalizacijo »argumentacije v jeziku«:
njegov aparat bomo z ravni »jezika« le prenesli na raven »govora«, »diskurza«. Prim.: O. Ducrot,
Slovenian Lectures: Introduction into Argumentative Semantics, angl. prev. S. McEvoy, Ljubljana 2009
(http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=70).
28 Pozneje bomo lahko natančneje rekli, da je identitetna strategija le eden izmed načinov za vpis subjek-
ta v diskurz. Razlike v načinu vpisovanja subjekta v diskurz so prav gotovo razločevalne poteze, ki dolo-
čajo razlike v diskurzivnih strategijah. Ker pa so, na drugi strani, »razlike v vpisovanju subjekta v dis-
kurz« le druga razsežnost ali druga stran ideološke interpelacije (individuov v subjekte), so »razlike
v vpisu subjekta« tisto, čemur bi v teoriji ideologije rekli »razlike v mehanizmu ideološke interpela-
cije«. In ker so, nadalje, razlike v mehanizmih ideološke interpelacije razlike v ideoloških mehaniz-
mih tout court, so torej »razlike v načinu vpisovanja subjekta v diskurz« razločevalne poteze, ki do-
ločajo razlike med različnimi ideologijami – med različlnimi vrstami družbenih vezi – in torej med
različnimi tipi konstitucije občestev, med, sit venia verbo, raznimi tipi Gemeinschaftsformation.
