Page 252 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 252
Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije
UČINEK: – Če si v dilemi in se ne moreš odločiti, se odloči za Ø; potem boš sicer imel
še več dilem – a boš imel vsaj ničto institucijo Ø. –
Identitetna strategija
NAGOVOR: – Če ne moreš imeti dileme, poišči kakšno univerzalno pravico, ka-
tere kršitev boš prikazal za razlog, zakaj ne moreš imeti dileme; potem sicer še zme-
rom ne boš imel dileme, pravico si tako in tako imel že ves čas – ampak imel boš vsaj
identiteto. –25
Ker bo rešitev konflikta artikulirana v idiomu univerzalističnih
»pravic«, je treba konflikt že vnaprej formulirati tako, da bo »preve-
dljiv« v liberalni žargon »pravic«. Torej je treba bistvo konflikta prika-
zati kot nemožnost »imeti dileme«, se pravi, kot prikrajšanost za to, da
bi sodelovali v racionalni deliberaciji, sprejemali tehtno pretehtane od-
ločitve ipd. Politični konflikt je treba »prevesti« v pravno ideologijo in
ga prikazati kot kratenje dostopa do teh in podobnih čudes iz zlate jame
parlamentarne mitologije. Identitetna strategija zato izvir konflikta pri-
kaže kot kršitev kakšne univerzalne »pravice«, ki jo njen nosilec uvelja-
vlja tako, da »ima dileme«, tj., da je »svoboden subjekt«, ki se svobo-
dno odloča med raznimi možnimi dejanji. Temu strateškemu obratu, ko
govorec ali govorka svoje delovanje artikulirata kot »boj« proti kršitvi
te ali one »pravice«, lahko rečemo hipohondrični obrat. Možnost za ta-
kšno hipohondrično strategijo je vpisana v samo strukturo odnosov, ki
so konstituirani kot odnosi med posameznicami in posamezniki z neod-
tujljivimi (in ne-predpisljivimi) »človekovimi pravicami«:26 ker je meja
vsake pravice vsakega posameznika in posameznice ista pravica drugega,
vsi že vnaprej svoje odnose do drugih artikulirajo s stališča tega potencial-
no prizadetega drugega. Občestvo »človekovih pravic« je občestvo pri-
zadetih in užaljenih – je občestvo individuov, ki nenehno prežijo, ali jim
bosta sosed in soseda nemara stopila na žulj. V tem hipohondričnem ob-
čestvu se vsi nenehno otipavajo, kje jih kaj bode, trga ali tišči …, krivdo za
to nenehno in konstitutivno, občestvotvorno »malaise« pa vsakdo pripi-
suje svojemu bližnjemu.
25 Nemara bo nazorneje, če se izrazimo kar v govorici reklamnega gesla: »Če se ne moreš odločati
med Amatijem in Stradivarijem, zaženi vik in krik, da so ti ukradli Wharfedale; potem sicer še zme-
rom ne boš razločeval med Amatijem in Stradivarijem, Wharfedale si tako in tako imel že ves čas –
ampak vsaj vstopnico za filharmonične koncerte ti bodo dali.«
26 »La liberté consiste à pouvoir faire tout ce qui ne nuit pas à autrui: ainsi, l’exercice des droits naturels
de chaque homme n’a de bornes que celles qui assurent aux autres membres de la société la jouissan-
ce de ces mêmes droits.« (Déclaration des droits de l’ homme et du citoyen,1789, Art. 4.)
UČINEK: – Če si v dilemi in se ne moreš odločiti, se odloči za Ø; potem boš sicer imel
še več dilem – a boš imel vsaj ničto institucijo Ø. –
Identitetna strategija
NAGOVOR: – Če ne moreš imeti dileme, poišči kakšno univerzalno pravico, ka-
tere kršitev boš prikazal za razlog, zakaj ne moreš imeti dileme; potem sicer še zme-
rom ne boš imel dileme, pravico si tako in tako imel že ves čas – ampak imel boš vsaj
identiteto. –25
Ker bo rešitev konflikta artikulirana v idiomu univerzalističnih
»pravic«, je treba konflikt že vnaprej formulirati tako, da bo »preve-
dljiv« v liberalni žargon »pravic«. Torej je treba bistvo konflikta prika-
zati kot nemožnost »imeti dileme«, se pravi, kot prikrajšanost za to, da
bi sodelovali v racionalni deliberaciji, sprejemali tehtno pretehtane od-
ločitve ipd. Politični konflikt je treba »prevesti« v pravno ideologijo in
ga prikazati kot kratenje dostopa do teh in podobnih čudes iz zlate jame
parlamentarne mitologije. Identitetna strategija zato izvir konflikta pri-
kaže kot kršitev kakšne univerzalne »pravice«, ki jo njen nosilec uvelja-
vlja tako, da »ima dileme«, tj., da je »svoboden subjekt«, ki se svobo-
dno odloča med raznimi možnimi dejanji. Temu strateškemu obratu, ko
govorec ali govorka svoje delovanje artikulirata kot »boj« proti kršitvi
te ali one »pravice«, lahko rečemo hipohondrični obrat. Možnost za ta-
kšno hipohondrično strategijo je vpisana v samo strukturo odnosov, ki
so konstituirani kot odnosi med posameznicami in posamezniki z neod-
tujljivimi (in ne-predpisljivimi) »človekovimi pravicami«:26 ker je meja
vsake pravice vsakega posameznika in posameznice ista pravica drugega,
vsi že vnaprej svoje odnose do drugih artikulirajo s stališča tega potencial-
no prizadetega drugega. Občestvo »človekovih pravic« je občestvo pri-
zadetih in užaljenih – je občestvo individuov, ki nenehno prežijo, ali jim
bosta sosed in soseda nemara stopila na žulj. V tem hipohondričnem ob-
čestvu se vsi nenehno otipavajo, kje jih kaj bode, trga ali tišči …, krivdo za
to nenehno in konstitutivno, občestvotvorno »malaise« pa vsakdo pripi-
suje svojemu bližnjemu.
25 Nemara bo nazorneje, če se izrazimo kar v govorici reklamnega gesla: »Če se ne moreš odločati
med Amatijem in Stradivarijem, zaženi vik in krik, da so ti ukradli Wharfedale; potem sicer še zme-
rom ne boš razločeval med Amatijem in Stradivarijem, Wharfedale si tako in tako imel že ves čas –
ampak vsaj vstopnico za filharmonične koncerte ti bodo dali.«
26 »La liberté consiste à pouvoir faire tout ce qui ne nuit pas à autrui: ainsi, l’exercice des droits naturels
de chaque homme n’a de bornes que celles qui assurent aux autres membres de la société la jouissan-
ce de ces mêmes droits.« (Déclaration des droits de l’ homme et du citoyen,1789, Art. 4.)
