Page 248 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 248
Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije
NAGOVOR: – Če se ne moreš odločiti med A in B, se ravnaj po C; le če se boš pu-
stil voditi C, se boš znebil problemov z A in B. –16
UČINEK: – Če ti A in B delata probleme, si pomagaj s C; potem boš imel še več pro-
blemov, a boš imel vsaj C. –17
Interpelacija je oboje: nagovor in njegov učinek. Nagovor ustvari ne-
mogočo dilemo in ponudi rešitev. Učinek perpetuira nevzdržnost in s
tem reproducira rešitev. – Individuum je potisnjen v nemogočo dilemo,
s tem zgrabljen na ravni subjekta in prisiljen v identifikacijo; v nadaljeva-
nju se mora držati identifikacije, če noče biti spet potisnjen na raven su-
bjekta, tj. v nemogočo dilemo. Če do tega vseeno pride, se interpelacij-
ski krog ponovi.
Oglejmo si, kako lahko s pomočjo tega enotnega obrazca prerežemo
skoz zapovrstne načine oblikovanja diskurzivnih strategij v individuali-
stičnem okolju. Obravnavali bomo: 1. monarhično avtoriteto; 2. nacijo;
3. identitetno strategijo – v štirih različicah z različnimi logikami in raz-
ličnimi učinki.
Monarhična avtoriteta
NAGOVOR: – Če se ne moreš odločiti med A in B, je to zato, ker se nisi odločil
za C. –
Himena je sama zaprosila kralja, da ji ga /Cida/ dá za soproga, saj so jo njego-
ve odlike močno prevzele, ali pa da ga po zakonih kaznuje za smrt, ki jo je za-
dal njenemu očetu. Sklenili so poroko, ki je bila vsem po volji …18
Himenina tragika je, vemo, v tem, da ljubi tistega, ki ji je ubil očeta.
A tragičnost deluje samo, če Himena to koincidenco predikatov, zaradi
katere je ljubljeni mladenič hkrati tudi očetov ubijalec, občuti kot indi-
(in za piščevega življenja neobjavljenega) doktorskega dela o molitvi: »/Pisci filološke šole/ so po-
skušali bolj določiti smisel besed, ki jih vernik izreka, ne pa toliko pojasniti njihovo učinkovitost.
Sploh niso zapustili področja verovanja.« (M. Mauss, Oeuvres. 1. Les fonctions sociales du sacré, Pariz
1968, 367.)
16 Formulacija mora ostati splošna: »ne boš imel problemov«; nekateri odrešilni posegi C namreč ne
odpravijo dileme.
17 Učinek sem formuliral po zgledu Chica Marxa iz filma Bratje Marx v cirkusu: »Če imaš težave, si
dobi advokata; potem boš imel še več težav, a boš imel vsaj advokata.« – Tudi to šalo sem že uporabil
v knjigi Beseda besedo.
18 Corneille je s tem navedkom začel Avertissement k izdaji tragedije Le Cid iz leta 1648 (tragedije, prvič
uprizorjene leta 1637 in še istega leta tudi prvič natisnjene). Odlomek je povzel iz zgodovine Španije,
ki jo je jezuit Juan Mariana najprej napisal v latinščini (Historia de rebus Hispaniae, izdaje: 1592, 1595,
1616), pozneje pa jo je sam prevedel v španščino (Historia general de España, 1601). Prav Mariana je le-
gendi iz ljudskih romanc dodal motiv Himenine ljubezni do junaka. Corneille je poudaril, da sta ga
pritegnili »dve okoliščini: da je Himena /…/ kralju sama predlagala to plemenito alternativo /…/; da
je bila poroka vsem po volji«. Tudi za nas sta odločilni ti okoliščini – seveda skupaj s plemenito al-
ternativo.
NAGOVOR: – Če se ne moreš odločiti med A in B, se ravnaj po C; le če se boš pu-
stil voditi C, se boš znebil problemov z A in B. –16
UČINEK: – Če ti A in B delata probleme, si pomagaj s C; potem boš imel še več pro-
blemov, a boš imel vsaj C. –17
Interpelacija je oboje: nagovor in njegov učinek. Nagovor ustvari ne-
mogočo dilemo in ponudi rešitev. Učinek perpetuira nevzdržnost in s
tem reproducira rešitev. – Individuum je potisnjen v nemogočo dilemo,
s tem zgrabljen na ravni subjekta in prisiljen v identifikacijo; v nadaljeva-
nju se mora držati identifikacije, če noče biti spet potisnjen na raven su-
bjekta, tj. v nemogočo dilemo. Če do tega vseeno pride, se interpelacij-
ski krog ponovi.
Oglejmo si, kako lahko s pomočjo tega enotnega obrazca prerežemo
skoz zapovrstne načine oblikovanja diskurzivnih strategij v individuali-
stičnem okolju. Obravnavali bomo: 1. monarhično avtoriteto; 2. nacijo;
3. identitetno strategijo – v štirih različicah z različnimi logikami in raz-
ličnimi učinki.
Monarhična avtoriteta
NAGOVOR: – Če se ne moreš odločiti med A in B, je to zato, ker se nisi odločil
za C. –
Himena je sama zaprosila kralja, da ji ga /Cida/ dá za soproga, saj so jo njego-
ve odlike močno prevzele, ali pa da ga po zakonih kaznuje za smrt, ki jo je za-
dal njenemu očetu. Sklenili so poroko, ki je bila vsem po volji …18
Himenina tragika je, vemo, v tem, da ljubi tistega, ki ji je ubil očeta.
A tragičnost deluje samo, če Himena to koincidenco predikatov, zaradi
katere je ljubljeni mladenič hkrati tudi očetov ubijalec, občuti kot indi-
(in za piščevega življenja neobjavljenega) doktorskega dela o molitvi: »/Pisci filološke šole/ so po-
skušali bolj določiti smisel besed, ki jih vernik izreka, ne pa toliko pojasniti njihovo učinkovitost.
Sploh niso zapustili področja verovanja.« (M. Mauss, Oeuvres. 1. Les fonctions sociales du sacré, Pariz
1968, 367.)
16 Formulacija mora ostati splošna: »ne boš imel problemov«; nekateri odrešilni posegi C namreč ne
odpravijo dileme.
17 Učinek sem formuliral po zgledu Chica Marxa iz filma Bratje Marx v cirkusu: »Če imaš težave, si
dobi advokata; potem boš imel še več težav, a boš imel vsaj advokata.« – Tudi to šalo sem že uporabil
v knjigi Beseda besedo.
18 Corneille je s tem navedkom začel Avertissement k izdaji tragedije Le Cid iz leta 1648 (tragedije, prvič
uprizorjene leta 1637 in še istega leta tudi prvič natisnjene). Odlomek je povzel iz zgodovine Španije,
ki jo je jezuit Juan Mariana najprej napisal v latinščini (Historia de rebus Hispaniae, izdaje: 1592, 1595,
1616), pozneje pa jo je sam prevedel v španščino (Historia general de España, 1601). Prav Mariana je le-
gendi iz ljudskih romanc dodal motiv Himenine ljubezni do junaka. Corneille je poudaril, da sta ga
pritegnili »dve okoliščini: da je Himena /…/ kralju sama predlagala to plemenito alternativo /…/; da
je bila poroka vsem po volji«. Tudi za nas sta odločilni ti okoliščini – seveda skupaj s plemenito al-
ternativo.
