Page 196 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19

 Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije

Janez

Peter govori slovensko.

…

Ta stavek spet ni dvoumen, ker je člen v paradigmi:

slovensko

hebrejsko

Janez govori kaldejsko

francosko

…

V obeh primerih sicer niham, ali je to opis kompetence ali perfor-

mance – toda to je nihanje na ravni denotata. Medtem ko je sama izja-

va trdno in brez slehernega dvoma konstativna. Zato lahko obči ling-

vistični postopek povzamemo s stavkom:

Pierre govori francosko.

– kjer je vprašanje Pierrove eksistence irelevantno vprašanje prav zato, da

se izključi – in sicer univerzalno, tudi »za nazaj«, tudi za prvo osebo – ti-

sta Spaltung, ki jo v subjekt vnaša beseda

Govorim.

Torej lahko pridemo do pozitivne razrešitve lingvističnega paralo-

gizma s stavkom

Francoski kralj govori francosko.

in geslo lingvistike bi potemtakem bilo BETTER DEAD THAN GE-

SPALTET.

»Materin jezik« torej ne more biti lingvistični koncept, prav koli-

kor lingvistika vztraja pri unarni koncepciji subjekta (kolikor je huma-

nistična veda). In narobe:

kolikor se v lingvistiko vpisujejo sledi pojma »materinega jezika«,

je to le »ideološka« prikazen, ki jo za sabo pušča izključitev razcepljene-

ga subjekta, je to znamenje, da je ta cepitev ireduktibilno na delu.

Torej: koncepcija materinega jezika paradoksno izdaja, da je lingvi-

stika vendarle nekaj več kot zgolj humanistična veda.

Ker je za lingvistiko približno vseeno, ali izključi referent ali subjekt

v njegovem razcepu, lahko domnevamo, da je zanjo pač bistvena pred-

vsem izključitev.

Toda pozorni moramo biti na tole: s tem, da se iz jezika nekaj izklju-

či, postane jezik kot sistem šele popoln.

Pri izključitvi referenta je to še posebej nazorno: z referentom se iz-

ključi luknja, ki zazija v logični matriki, če obglavijo francoskega kralja.