Page 197 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 197
jejezik: iz lingvistike konstitutivno izključeno dvoumje ...
Z referentom se lahko izključi tudi razpoka, ki se odpre v govorcu,
brž ko reče »govorim«.
Skratka: jezik je lahko popoln, zapolnjen sistem, samo če mu nekaj
odvzamem, in lingvistika je lahko brez kontradikcije, samo če se nekate-
rim problemom modro odreče, če noče o njih nič vedeti.
– Tisto, kar umanjka, da se lahko jezik afirmira kot zapolnjen sistem
brez protislovja, je jejezik.11
– Tisto, o čemer lingvistika noče nič vedeti, je jejezik.
Jezik je potemtakem mreža, prek katere manjka jejezik; mreža, v ka-
teri ni nikakršnega manka, prav ker je jejezik že umanjkal (prim. luknje,
iz katerih je mreža!).
Stvar lahko zgrabimo še drugače. Lingvistika je veda o vseh možnih
izjavah v nekem jeziku. Zato ji seveda ni treba naštevati vseh izjav, ki so
možne – pač pa formulira pogoje možnosti izjavljanja v nekem jezikov-
nem sistemu.
Lingvistika potemtakem opisuje, kaj je v nekem jeziku možno. S
tem je negativno določeno tisto, kar ni možno, nemogoče.
Lingvistika ne sestavlja spiska prepovedanih izjav. To počnejo nor-
mativna gramatika in puristi: v normativnem pogledu je nemogoče, ne-
možnost, tj. razcepljenost subjekta neposredno formulirana kot obve-
znost za prisebno družbeno bitje, tj. za imaginarni jaz.
Lingvistika potemtakem pozitivno, kot opisna veda, določa možno,
in le negativno določa nemožno. To nemožno je prav jejezik, ki se na ta
način negativno vpisuje v lingvistični diskurz, tj., vpisuje se vanj tako, da
iz njega umanjka.
– Vrnimo se v tej luči k našemu začetnemu zgledu iz naivne teorije
jezikov. To je teorija neskončnega prevajanja: če bi ne bilo materinega je-
zika, bi bili vsi jeziki prevedljivi brez ostanka, toda prevod bi ne bil mo-
žen.
Prevod je možen, ker imamo kompetentne subjekte: tj. domorodce
z materinim jezikom.
Kaj vam pove domorodec? Pove vam, kje je prevod banalno kiksnil,
tj., kje ga je prevajalec polomil – in temu je mogoče odpomoči.
Pove pa vam tudi, kaj je neprevedljivo, kaj je v nekem materinem je-
ziku popolnoma specifično, tj. neprimerljivo s katerimkoli drugim jezi-
kom.
Toda zakaj ni prevedljivo v kakšno drugo govorico?
11 Za koncept jejezika gl. J. Lacan, Še, slov. prev. M. Božovič idr., Ljubljana 1985, zlasti XI. predavanje; in
J.-C. Milner, Ovinek čez sitnosti z vsem, slov. prev. R. Močnik, v: Psihoanaliza in kultura, ur. R. Moč-
nik, Ljubljana 1981.
Z referentom se lahko izključi tudi razpoka, ki se odpre v govorcu,
brž ko reče »govorim«.
Skratka: jezik je lahko popoln, zapolnjen sistem, samo če mu nekaj
odvzamem, in lingvistika je lahko brez kontradikcije, samo če se nekate-
rim problemom modro odreče, če noče o njih nič vedeti.
– Tisto, kar umanjka, da se lahko jezik afirmira kot zapolnjen sistem
brez protislovja, je jejezik.11
– Tisto, o čemer lingvistika noče nič vedeti, je jejezik.
Jezik je potemtakem mreža, prek katere manjka jejezik; mreža, v ka-
teri ni nikakršnega manka, prav ker je jejezik že umanjkal (prim. luknje,
iz katerih je mreža!).
Stvar lahko zgrabimo še drugače. Lingvistika je veda o vseh možnih
izjavah v nekem jeziku. Zato ji seveda ni treba naštevati vseh izjav, ki so
možne – pač pa formulira pogoje možnosti izjavljanja v nekem jezikov-
nem sistemu.
Lingvistika potemtakem opisuje, kaj je v nekem jeziku možno. S
tem je negativno določeno tisto, kar ni možno, nemogoče.
Lingvistika ne sestavlja spiska prepovedanih izjav. To počnejo nor-
mativna gramatika in puristi: v normativnem pogledu je nemogoče, ne-
možnost, tj. razcepljenost subjekta neposredno formulirana kot obve-
znost za prisebno družbeno bitje, tj. za imaginarni jaz.
Lingvistika potemtakem pozitivno, kot opisna veda, določa možno,
in le negativno določa nemožno. To nemožno je prav jejezik, ki se na ta
način negativno vpisuje v lingvistični diskurz, tj., vpisuje se vanj tako, da
iz njega umanjka.
– Vrnimo se v tej luči k našemu začetnemu zgledu iz naivne teorije
jezikov. To je teorija neskončnega prevajanja: če bi ne bilo materinega je-
zika, bi bili vsi jeziki prevedljivi brez ostanka, toda prevod bi ne bil mo-
žen.
Prevod je možen, ker imamo kompetentne subjekte: tj. domorodce
z materinim jezikom.
Kaj vam pove domorodec? Pove vam, kje je prevod banalno kiksnil,
tj., kje ga je prevajalec polomil – in temu je mogoče odpomoči.
Pove pa vam tudi, kaj je neprevedljivo, kaj je v nekem materinem je-
ziku popolnoma specifično, tj. neprimerljivo s katerimkoli drugim jezi-
kom.
Toda zakaj ni prevedljivo v kakšno drugo govorico?
11 Za koncept jejezika gl. J. Lacan, Še, slov. prev. M. Božovič idr., Ljubljana 1985, zlasti XI. predavanje; in
J.-C. Milner, Ovinek čez sitnosti z vsem, slov. prev. R. Močnik, v: Psihoanaliza in kultura, ur. R. Moč-
nik, Ljubljana 1981.
