Page 67 - Darko Štrajn, Umetnost v realnosti, Dissertationes 18
P. 67
enov paradoks
Nerešljivi problem intelektualca
To poglavje ni filmska kritika, kar pomeni, da nam ne gre samo za
opredelitev filma, ki ga bomo obravnavali; še manj gre za poskus
rešitve vseh aporij zanimive teme filma. Manhattan (1979) Woodya Al-
lena je namreč film, ki zariše polje problematike intelektualne produk-
cije, in sicer predvsem kot polje nerešljivega problema ali drugače pove-
dano: film artikulira nekaj nelagodnega. Govorimo o nelagodnosti, ki
je šele posredno dana v različnih eksistencialijah, in ki je v jedru »racio-
nalnega problema« ali natančneje: v vsakem poskusu artikulacije opre-
delitve problema. Problem(atika), za katero nas Allenov film zaintere-
sira, se kot določitev polja najpregledneje odpre v vseskozi reševanem
– in doslej nerešenem – vprašanju o položaju in mestu intelektualca v
družbi. Allenov film bomo skušali razumeti kot donesek k razumeva-
nju »nerešljivosti« te teme. Očitno je ta začetna raven, ki smo jo vpelja-
li zaradi vstopa v zastavljeno problematiko, profilirana kot nekakšna so-
ciološka problematika. Kakor se nam še izkaže, pa vidimo, da je ravno v
formi sociološke problematike vprašanje o intelektualcu v družbi vedno
znova falsificirano, kar praktično pomeni, da je vselej nezadostno in ne-
zadovoljivo rešeno. Kljub tako plodnim intervencijam, kakršni sta bili,
denimo, Fichtejeva ob revolucionarni zori 19. stoletja in Gramscijeva v
zgodovinskem mraku fašizma, se to vprašanje postavlja vedno na novo.
Poskusi formuliranja rešitev v polju različnih teorij razredov, vključno
z marksističnimi koncepcijami razrednega boja, se ne odrežejo iz apo-
rijske strukture same zastavljenosti problema. Problematika intelektu-
Nerešljivi problem intelektualca
To poglavje ni filmska kritika, kar pomeni, da nam ne gre samo za
opredelitev filma, ki ga bomo obravnavali; še manj gre za poskus
rešitve vseh aporij zanimive teme filma. Manhattan (1979) Woodya Al-
lena je namreč film, ki zariše polje problematike intelektualne produk-
cije, in sicer predvsem kot polje nerešljivega problema ali drugače pove-
dano: film artikulira nekaj nelagodnega. Govorimo o nelagodnosti, ki
je šele posredno dana v različnih eksistencialijah, in ki je v jedru »racio-
nalnega problema« ali natančneje: v vsakem poskusu artikulacije opre-
delitve problema. Problem(atika), za katero nas Allenov film zaintere-
sira, se kot določitev polja najpregledneje odpre v vseskozi reševanem
– in doslej nerešenem – vprašanju o položaju in mestu intelektualca v
družbi. Allenov film bomo skušali razumeti kot donesek k razumeva-
nju »nerešljivosti« te teme. Očitno je ta začetna raven, ki smo jo vpelja-
li zaradi vstopa v zastavljeno problematiko, profilirana kot nekakšna so-
ciološka problematika. Kakor se nam še izkaže, pa vidimo, da je ravno v
formi sociološke problematike vprašanje o intelektualcu v družbi vedno
znova falsificirano, kar praktično pomeni, da je vselej nezadostno in ne-
zadovoljivo rešeno. Kljub tako plodnim intervencijam, kakršni sta bili,
denimo, Fichtejeva ob revolucionarni zori 19. stoletja in Gramscijeva v
zgodovinskem mraku fašizma, se to vprašanje postavlja vedno na novo.
Poskusi formuliranja rešitev v polju različnih teorij razredov, vključno
z marksističnimi koncepcijami razrednega boja, se ne odrežejo iz apo-
rijske strukture same zastavljenosti problema. Problematika intelektu-
