Page 65 - Darko Štrajn, Umetnost v realnosti, Dissertationes 18
P. 65
Intelektualni habitus v mestu
macij urbanosti, ki imajo strukturne učinke na ravni habitusov mestnih
prebivalcev, različne migracije, pri čemer zlasti premiki iz centrov vele-
mest v periferijo in nekateri tudi nasprotni tokovi niso enostavno razlo-
žljivi samo z ekonomskimi vidiki. Stephen Lawton v zvezi s tem omenja
»ljubezensko-sovražno« (love-hate) razmerje predmestnih prebivalcev
z mestnim središčem, ki je »priljubljeno kot mesto dela ali igre, a oso-
vraženo kot mesto prebivanja«.14 Migracijski tokovi iz periferije v me-
sta niso samo lokalni. V globalnem kontekstu pravzaprav lociranost pe-
riferije in mesta ni več vezana na »nacionalno« ali kulturno homogene
in, kot bi nemara rekli z nacionalisti in rasisti, »kompatibilne« prostore.
To velikansko problematiko tu samo mimogrede omenjamo, jasno pa je,
da se ne menjajo samo podobe mest, načini življenja v njih, ampak nasta-
jajo povsem novi profili urbanosti, o čemer je več kot dovolj literature in
študij. Ti profili se seveda med seboj razlikujejo predvsem glede na zgo-
dovino, kulturo in prostore, v katerih se tvorijo urbane koncentracije.
V tem kontekstu se torej spreminja tudi intelektualni habitus v me-
stu. Gotovo je, da se tako v industrijskih mestih 19. stoletja kot v tehni-
ziranih metropolah 21. stoletja, intelektualni habitus povezuje z vrsto
poklicev, čeprav spričo množične kulture učinkuje na formiranje indivi-
dualnih drž, odnosov, razmerij in delovanj preko vrste različnih distink-
cij med urbanimi ljudmi. V filmu Manhattan (1979) Woodyja Allena se
nam skozi filmsko pripoved o judovskih intelektualcih New Yorka, pri-
kaže profiliranost intelektualne eksistence, ki je ujeta v sheme množične
kulture. Pri tem – kakor sem ugotovil v članku o tem filmu že takrat, ko
so ga pri nas predvajali15 – gre za svojevrsten paradoks intelektualne ek-
sistence, ki se reproducira v vrsti aktov v notranjih razmerjih v intelektu-
alni družbeni skupini. Daleč od podobe spontanih »pohajkovalcev« iz
časov industrijske urbanosti so Allenovi umetniki, medijski delavci, kri-
tiki, univerzitetni učitelji ipd. ujeti v frustrirajočo kompulzivno delav-
nost. Le-ta sestoji iz takšnih početij kot so enkrat dramatizacija romana,
drugič »romanifikacija« drame ali filma ali tretjič polemike med kriti-
ki. Namesto na prvi pogled nezaposlenega pohajkovalca, zdaj intelektu-
alni habitus v mestu označuje frustrirani deloholik. V širšem krogu ta
habitus zadeva množico, recimo temu tako, intelektualnega proletaria-
14 Lawton, Stephen, B. Urban Economics and Financial Factors Affecting Education. V: Hunter, R.
C., Brown, F. (ur.) Challenges of Urban Education and Efficacy of School Reform. Amsterdam, Boston,
London: Elsevier Science, 2003, 101–120, 117–118.
15 Štrajn, Darko. Allenov paradoks, v: Problemi Razprave 1981, let. 19, 1981, št. 6–8, 286–288. Ta članek,
na katerega me je napotil spomin, spodbujen z razmislekom o urbanosti, je reproduciran in nebi-
stveno posodobljen v naslednjem poglavju. Pri tem je igralo vlogo tudi to, da je z manjšimi težavami
besedilo bilo mogoče prekopirati iz digitaliziranega arhiva na: www.dlib.si.
macij urbanosti, ki imajo strukturne učinke na ravni habitusov mestnih
prebivalcev, različne migracije, pri čemer zlasti premiki iz centrov vele-
mest v periferijo in nekateri tudi nasprotni tokovi niso enostavno razlo-
žljivi samo z ekonomskimi vidiki. Stephen Lawton v zvezi s tem omenja
»ljubezensko-sovražno« (love-hate) razmerje predmestnih prebivalcev
z mestnim središčem, ki je »priljubljeno kot mesto dela ali igre, a oso-
vraženo kot mesto prebivanja«.14 Migracijski tokovi iz periferije v me-
sta niso samo lokalni. V globalnem kontekstu pravzaprav lociranost pe-
riferije in mesta ni več vezana na »nacionalno« ali kulturno homogene
in, kot bi nemara rekli z nacionalisti in rasisti, »kompatibilne« prostore.
To velikansko problematiko tu samo mimogrede omenjamo, jasno pa je,
da se ne menjajo samo podobe mest, načini življenja v njih, ampak nasta-
jajo povsem novi profili urbanosti, o čemer je več kot dovolj literature in
študij. Ti profili se seveda med seboj razlikujejo predvsem glede na zgo-
dovino, kulturo in prostore, v katerih se tvorijo urbane koncentracije.
V tem kontekstu se torej spreminja tudi intelektualni habitus v me-
stu. Gotovo je, da se tako v industrijskih mestih 19. stoletja kot v tehni-
ziranih metropolah 21. stoletja, intelektualni habitus povezuje z vrsto
poklicev, čeprav spričo množične kulture učinkuje na formiranje indivi-
dualnih drž, odnosov, razmerij in delovanj preko vrste različnih distink-
cij med urbanimi ljudmi. V filmu Manhattan (1979) Woodyja Allena se
nam skozi filmsko pripoved o judovskih intelektualcih New Yorka, pri-
kaže profiliranost intelektualne eksistence, ki je ujeta v sheme množične
kulture. Pri tem – kakor sem ugotovil v članku o tem filmu že takrat, ko
so ga pri nas predvajali15 – gre za svojevrsten paradoks intelektualne ek-
sistence, ki se reproducira v vrsti aktov v notranjih razmerjih v intelektu-
alni družbeni skupini. Daleč od podobe spontanih »pohajkovalcev« iz
časov industrijske urbanosti so Allenovi umetniki, medijski delavci, kri-
tiki, univerzitetni učitelji ipd. ujeti v frustrirajočo kompulzivno delav-
nost. Le-ta sestoji iz takšnih početij kot so enkrat dramatizacija romana,
drugič »romanifikacija« drame ali filma ali tretjič polemike med kriti-
ki. Namesto na prvi pogled nezaposlenega pohajkovalca, zdaj intelektu-
alni habitus v mestu označuje frustrirani deloholik. V širšem krogu ta
habitus zadeva množico, recimo temu tako, intelektualnega proletaria-
14 Lawton, Stephen, B. Urban Economics and Financial Factors Affecting Education. V: Hunter, R.
C., Brown, F. (ur.) Challenges of Urban Education and Efficacy of School Reform. Amsterdam, Boston,
London: Elsevier Science, 2003, 101–120, 117–118.
15 Štrajn, Darko. Allenov paradoks, v: Problemi Razprave 1981, let. 19, 1981, št. 6–8, 286–288. Ta članek,
na katerega me je napotil spomin, spodbujen z razmislekom o urbanosti, je reproduciran in nebi-
stveno posodobljen v naslednjem poglavju. Pri tem je igralo vlogo tudi to, da je z manjšimi težavami
besedilo bilo mogoče prekopirati iz digitaliziranega arhiva na: www.dlib.si.
