Page 32 - Darko Štrajn, Umetnost v realnosti, Dissertationes 18
P. 32
Umetnost v realnosti
množične reprodukcije kot jedra množične kulture najbrž zdela dovolj
razvidna in dojemljiva, pri čemer je uvedba koncepta avre po vsej verje-
tnosti bila akt poimenovanja te razvidnosti. Če je bilo res tako, pa se je
avtor še v zadnjih nekaj letih svojega življenja, lahko prepričal, da njego-
vega uvida sodobniki niso jasno prepoznali in priznali. Zgodovina re-
cepcije pojma, ki daleč presega okvir namena našega raziskovanja Be-
njaminovega prispevka, bi pokazala na kar lepo število temeljnih nespo-
razumov, poskusov zavračanja polne relevantnosti koncepta in reduk-
cij njegovega dialektičnega pomena. Toda najpogostejša zmotna branja
koncepta so se zgodila mnogim občudovalcem Benjaminovega dela, ki
so v očaranosti spričo njegovega melanholičnega sloga v večini spisov ve-
zali pomen avre na označevalce iz različnih diskurzivnih redov. Sam tr-
dim, da nam koncept, kakor ga tu vidimo, nakazuje, da Benjaminove-
ga dela ni mogoče enostavno unificirati. Koncept avre prestopa meje av-
torjevega zgodnejšega teoretskega in predvsem estetiškega dela. Pojem
avre označuje točko epistemološkega preloma (ki odločilno zadeva tudi
estetsko razsežnost) znotraj njegovega lastnega dela, ki ga, kot lahko za-
trdimo, odlikujejo mnoge pohvalne nekonsistentnosti in domneve, ki
subverzivno vrtajo luknje v dojemanje realnosti.
Nedvomno je koncept avre dovolj kompleksen in dialektičen, da
omogoča široki spekter teoretskih rab, za katere ne bi mogli reči, da so
napačne, četudi interpretacija praviloma neizogibno spreminja izvir-
ni pomen. Kajpak eno od »pravil«, vzpostavljenih v eseju Umetnine v
času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati, v nanosu na njega samega,
odpre semantično polje za nadaljnjo interpretacijo, čeprav seveda pomen
pojma avre ni nikakršen neskončni obrazec. Birgit Recki in Kaja Silver-
man10 poudarita vidik avre v navezavi na pojem pogleda, ki se mu kaže
drugost objekta; le-ta »vrača pogled« subjektu, ki gleda ali v smislu an-
gleškega termina gaze zre. Koncept avre se v tem pristopu približuje la-
canovskim paradoksom, ki zadevajo zapletena razmerja med sebstvom
in drugim glede na učinkovanje mehanizmov želje. V zamisljivem psi-
hoanalitskem teoretskem miselnem obratu avra lahko postane metafora
v območju označevalca iluzije subjektivnosti, utemeljene na izgubljenem
objektu želje. Vprašanje, ki ga je v tem primeru mogoče postaviti, zade-
va problem premestitve, kar pomeni, da se moramo vprašati koliko je v
taki percepciji reflektirano dejstvo, da Benjaminov koncept avre izvira iz
konteksta estetike in kritične družbene teorije? Vendar pa je treba pri-
10 Recki, Birgit. Aura und Autonomie: Zur Subjektivität der Kunst bei Walter Benjamin und Theodor Wiesen-
grund Adorno. Würzburg: Königshausen&Neumann, 1988.
Silverman, Kaja. The Treshold of the Visible World. New York, London: Routledge, 1996.
množične reprodukcije kot jedra množične kulture najbrž zdela dovolj
razvidna in dojemljiva, pri čemer je uvedba koncepta avre po vsej verje-
tnosti bila akt poimenovanja te razvidnosti. Če je bilo res tako, pa se je
avtor še v zadnjih nekaj letih svojega življenja, lahko prepričal, da njego-
vega uvida sodobniki niso jasno prepoznali in priznali. Zgodovina re-
cepcije pojma, ki daleč presega okvir namena našega raziskovanja Be-
njaminovega prispevka, bi pokazala na kar lepo število temeljnih nespo-
razumov, poskusov zavračanja polne relevantnosti koncepta in reduk-
cij njegovega dialektičnega pomena. Toda najpogostejša zmotna branja
koncepta so se zgodila mnogim občudovalcem Benjaminovega dela, ki
so v očaranosti spričo njegovega melanholičnega sloga v večini spisov ve-
zali pomen avre na označevalce iz različnih diskurzivnih redov. Sam tr-
dim, da nam koncept, kakor ga tu vidimo, nakazuje, da Benjaminove-
ga dela ni mogoče enostavno unificirati. Koncept avre prestopa meje av-
torjevega zgodnejšega teoretskega in predvsem estetiškega dela. Pojem
avre označuje točko epistemološkega preloma (ki odločilno zadeva tudi
estetsko razsežnost) znotraj njegovega lastnega dela, ki ga, kot lahko za-
trdimo, odlikujejo mnoge pohvalne nekonsistentnosti in domneve, ki
subverzivno vrtajo luknje v dojemanje realnosti.
Nedvomno je koncept avre dovolj kompleksen in dialektičen, da
omogoča široki spekter teoretskih rab, za katere ne bi mogli reči, da so
napačne, četudi interpretacija praviloma neizogibno spreminja izvir-
ni pomen. Kajpak eno od »pravil«, vzpostavljenih v eseju Umetnine v
času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati, v nanosu na njega samega,
odpre semantično polje za nadaljnjo interpretacijo, čeprav seveda pomen
pojma avre ni nikakršen neskončni obrazec. Birgit Recki in Kaja Silver-
man10 poudarita vidik avre v navezavi na pojem pogleda, ki se mu kaže
drugost objekta; le-ta »vrača pogled« subjektu, ki gleda ali v smislu an-
gleškega termina gaze zre. Koncept avre se v tem pristopu približuje la-
canovskim paradoksom, ki zadevajo zapletena razmerja med sebstvom
in drugim glede na učinkovanje mehanizmov želje. V zamisljivem psi-
hoanalitskem teoretskem miselnem obratu avra lahko postane metafora
v območju označevalca iluzije subjektivnosti, utemeljene na izgubljenem
objektu želje. Vprašanje, ki ga je v tem primeru mogoče postaviti, zade-
va problem premestitve, kar pomeni, da se moramo vprašati koliko je v
taki percepciji reflektirano dejstvo, da Benjaminov koncept avre izvira iz
konteksta estetike in kritične družbene teorije? Vendar pa je treba pri-
10 Recki, Birgit. Aura und Autonomie: Zur Subjektivität der Kunst bei Walter Benjamin und Theodor Wiesen-
grund Adorno. Würzburg: Königshausen&Neumann, 1988.
Silverman, Kaja. The Treshold of the Visible World. New York, London: Routledge, 1996.
